Jedro

Ugovor dolžnika ne vsebuje pravno pomembnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, kot tudi ne pravno relevantnih dokazov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se pobijani sklep s p r e m e n i tako, da se ugovor dolžnika zavrne. Dolžnik mora povrniti upniku 21.900,00 SIT njegovih stroškov pritožbenega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa dalje, v 15-tih dneh.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (v 2. tč. izreka) ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče v Piranu v pravdnem postopku. Proti temu sklepu se pravočasno, po svoji pooblaščenki pritožuje upnik. Navaja, da dolžnik za svoje ugovorne trditve, da naj bi mu želel upnik zaračunati storitev, ki so mu jo izvedli drugi izvajalci, ne ponudi nikakršnih dokazil, ki bi izkazovala vsaj verjetno tako trditev. Vsa dokazila, ki jih je predložil dolžnik, se nanašajo na povsem druge dogodke in niso v nikakršni povezavi s storitvijo, ki jo je za dolžnika opravil upnik. Dolžnik priznava, da je naročil geodetsko storitev, nesporno je podpisal naročilo z dne 28.12.2001. Meni, da ker se ni nadalje podpisal še v delu obrazca, kjer se navaja, kdo naj bi plačal stroške elaborata naročene storitve, ne bi bil dolžan plačati. Za takšno tolmačenje dolžnik nima in v svojem ugovoru tudi ne izkaže nobene podlage. Naročnik je že po samem tudi plačnik storitve (če ni kaj drugega dogovorjeno, vendar se dolžnik niti ne sklicuje, da bi obstajal kakšen drugačen dogovor). Dolžnik je predložil vabilo z dne 30.6.2002, s katerim upnik vsem lastnikom zadevnih parcel sporoča, da bo 9.7.2002 na zahtevo O.S. ter N. F. postopek urejanja mej med parc.št. 2023/2 (last dolžnika) in parc.št. 2024/1 in 2024/4 (last N. F.), vse k.o. M. in med parcelami ostalih vabljenih majašev, ki so tudi našteti, v oklepaju pa so navedene njihove parcele. To vabilo dokazuje, da je upnik tudi pristopil k naročeni storitvi in kaj je bilo predmet postopka, torej ureditev meja dveh naročnikov. Dolžnik sicer v ugovoru trdi, da je na dan postopka preklical naročilo, kar pa ni res in nasprotno izhaja iz njegovega dopisa z dne 8.5.2003, če bi preklical naročilo, bi zavrnil račun z navedbo, da storitev ni bila opravljena, dolžnik pa je želel točno specifikacijo deleža, ki bremeni njega - ker se mu je zdela storitev predraga. Dolžnik je nadalje predložil dokazila, da so se z mejami ukvarjali tudi drugi geodeti. Iz vabila G.-ja z dne 16.7.2003 je jasno, da gre za storitev, ki jo je naročila MOK, opravljena pa je bila 24.7.2003, torej leto dni po storitvi, ki jo je izvedel upnik in da gre za urejanje meje med parcelami, ki neposredno mejijo na parcelo v lasti MOK, vabilo GG. z dne 22.3.2002 - iz vabila je jasno, da gre za storitev, ki jo je naročil Z. B. Opravljena je bila dne 4.4.2002. Zapisnik iz zadeve opr.št. P 688/94, z dne 19.12.2002 s sodno poravnavo, v kateri se omenja izvedensko mnenje s skico izvedenca I.S. iz novembra 2002 (štiri mesece po storitvi, ki jo je izvedel upnik). Pravdna zadeva P 688/94 je bila sprožena s strani dolžnika zaradi prenehanja vznemirjanja lastnika nepremičnine in torej ni šlo za sodni postopek urejanja meje. Iz predloženega izhaja, da so bili tudi drugi postopki, ki so jih naročali drugi glede nekaterih mej z njihovim in delom dolžnikove parcele, ki niso identični s tem, ki je predmet izvršbe. Dolžnik navaja, da je upnika okrog božiča 2001 obvestil, da teče sodni spor za mejo med parcelama že iz leta 1989. Ne glede na to, pa je dolžnik nekaj dni kasneje naročil geodetsko storitev, plačilo katere je predmet te izvršbe. Upnik je kot geodet pri urejanju meje izhajal iz veljavnega obstoječega stanja. Dolžnik navaja, da se njegova zadeva ni rešila z upnikovim delom, ampak so bili še drugi postopki, vendar pa to, ali je bil s tem njegov problem s sosedi rešen ali ne, ne more biti merilo za odločanje, ali kaj dolguje upniku ali ne. Pritožba je utemeljena. Sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja in postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če dolžnik izpodbija sklep v celoti (2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Tako postopa le, če je dolžnikov ugovor utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa je utemeljen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi, s katerimi nasprotuje verodostojni listini, ki jo je kot dokazno sredstvo priložil upnik predlogu za izvršbo in če za te trditve predloži dokaze. Ugovor dolžnika tudi po mnenju pritožbenega sodišča teh pogojev ne izpolnjuje. Ne vsebuje namreč pravno pomembnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, kot tudi ne pravno relevantnih dokazov. Dolžnik v ugovoru ni zanikal, da je naročil geodetsko storitev dne 28.12.2001, zatrjeval pa je, da je to geodetsko storitev preklical (za to trditev ni predložil in niti predlagal dokazov), ter da ni podpisal izjave, da bo plačnik izdelave elaborata (ta trditev ni pomembna, saj je nesporno, da je bil naročnik storitve). Trditev, da mu upnik želi zaračunati storitev, ki so jo izvedli drugi izvajalci, ni dokazno podprta, ravno nasprotno, iz listinskih dokazov je razvidno, da ne gre za isto storitev, na kar vse opozarja tudi upnik v svoji pritožbi. Vse ostale ugovorne navedbe so pravno nepomembne. To velja predvsem v zvezi s storitvami, ki so jih opravili drugi izvajalci in sicer družba GG. d.o.o. in G. d.o.o., kot tudi trditve, ki se nanašajo na sodno ureditev meje. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna, zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo, pobijani sklep pa spremenilo tako, da je (neobrazložen in s tem neutemeljen) ugovor dolžnika zavrnilo, dolžniku pa naložilo še, da mora povrniti upniku 21.900,00 SIT njegovih stroškov pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo skladno s priloženim stroškovnikom ter taksno in odvetniško tarifo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in 5. odst. 38. čl. ZIZ).