Jedro

Zaostreni pogoji za revizijo kot izredno pravno sredstvo v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom tudi od vlagatelja revizije zahtevajo dosledno opredelitev revizijskega obsega izpodbijanja.

Revizijsko sodišče lahko po 371. členu ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo. Zato mora stranka obseg revizijskega izpodbijanja jasno in popolno opredeliti. Revizijsko sodišče namreč nima zakonskega pooblastila razlagati, kaj je stranka menila z nejasnimi ali nepopolnimi trditvami. Zanj glede na 383. člen ZPP ne velja niti pooblastilo pritožbenega sodišča iz prvega odstavka 350. člena ZPP, še manj pa pooblastila prvostopenjskega sodišča o ravnanju z nepopolnimi vlogami.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju toženki naložilo, da mora tožniku plačati 1,700.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo, ker je med služenjem vojaške obveznosti zbolel zaradi hudega zaprtja, nato je prišlo do fisure ani, ki se je razvila v kronično bolezen. Vzročno zvezo je ugotovilo v razmerah med služenjem vojaškega roka (jemanje tablet proti diareji, sprememba okolja in higienskih razmer, stres) in v nepravilnem ravnanju zdravnice (dvakrat pomanjkljivo opravljen pregled, začetna napačna diagnoza in zdravljenje).

Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se sodbi obeh nižjih sodišč spremenita tako, da se toženki naloži v plačilo bistveno nižjo odškodnino, podrejeno pa, da se ju razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje. V razlogih se ne strinja s presojo, da je odškodninsko odgovorna za tožnikovo škodo zaradi ugotovljenih razmer med služenjem vojaškega roka, saj so te po izvedenskem mnenju samo "lahko" vzrok tožnikove bolezni, za ugotovljene razmere pa tudi sicer ne vidi svoje odgovornosti. Toženka pa pritrjuje razlogom obeh sodišč o nepravilnem ravnanju zdravnice in sprejema svojo odgovornost, vendar le v obsegu, ki ga je mogoče pripisati nepravilnemu zdravljenju zdravnice.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni popolna.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi s strogimi zakonskimi pogoji glede obsega izpodbijanja, njenih razlogov, uradnega preizkusa revizijskega sodišča itd. V premoženjskih sporih, kamor sodi tudi obravnavana zadeva, je po drugem odstavku 367. člena ZPP dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela presega 1,000.000 SIT. Zaostreni pogoji za revizijo kot izredno pravno sredstvo v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom tudi od vlagatelja revizije zahtevajo dosledno opredelitev revizijskega obsega izpodbijanja. Revizijsko sodišče lahko po 371. členu ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo. Zato mora stranka obseg revizijskega izpodbijanja jasno in popolno opredeliti.

Revizijsko sodišče namreč nima zakonskega pooblastila razlagati, kaj je stranka menila z nejasnimi ali nepopolnimi trditvami. Zanj glede na 383. člen ZPP ne velja niti pooblastilo pritožbenega sodišča iz prvega odstavka 350. člena ZPP, še manj pa pooblastila prvostopenjskega sodišča o ravnanju z nepopolnimi vlogami.

Po povedanem lahko pri ugotavljanju obsega revizijskega izpodbijanja revizijsko sodišče obravnava le tisto, kar je stranka o tem navedla v reviziji. Če je njena opredelitev nejasna, je taka revizija nepopolna (več o tem glej v Pravnih mnenjih 2002/I). V obravnavani zadevi revidentka glede na več vzrokov za nastalo škodo za nekatere priznava svojo odgovornost, za druge pa jo zanika. Uveljavlja torej tako imenovano deljeno vzročnost. V uvodu sicer navede, da gre za zadevo zaradi plačila 1,700.000 SIT odškodnine, vendar te navedbe ni mogoče šteti za opredelitev obsega revizijskega izpodbijanja, saj toženka sama priznava svojo odgovornost "v obsegu, v katerem je škodo mogoče pripisati nepravilnemu zdravljenju zdravnice". Tudi njen revizijski predlog za "spremembo obeh sodb in določitev bistveno nižje odškodnine" ne omogoča zaključka, da na prvi strani revizije navedeni znesek 1,700.000 SIT pomeni tudi opredelitev obsega revizijskega izpodbijanja. Kakšen je obseg škode, glede katerega priznava vzročno zvezo in svojo odgovornost, toženka v reviziji ne opredeli niti z zneskom niti s sorazmernim deležem. Zato so njene revizijske navedbe in revizijski predlog glede vprašanja obsega revizijskega izpodbijanja nejasni in nepopolni, kar pomeni, da je ostal obseg njenega revizijskega izpodbijanja neopredeljen.

Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP toženkino nepopolno revizijo zavrglo in s tem tudi v njej priglašene revizijske stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).