Jedro

Zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja zasebne družbe se vzpostavi, če zavarovanec ni zavarovan na kakšni drugi podlagi. Družbeniki in poslovodne osebe, ki imajo v družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi sklenjeno delovno razmerje, so v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi delovnega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve ... z dne 27. 12. 2016 in št. ... z dne 13. 10. 2016. 2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Status zavarovanca je pogojen s prihodki podjetja, iz katerega se črpajo finančna sredstva za pokrivanje davkov in prispevkov iz bruto plače zavarovanca, zato je 16. člen ZPIZ-2 v nasprotju s 66. in 50. členom Ustave RS. Posega tudi v pravico malih podjetnikov, da sami odločajo za koliko ur se bodo zaposlili, s čimer se zaradi plačevanja davkov in prispevkov povečujejo stečaji malih in mikro podjetij. Ni imela druge možnosti, kot da si zagotovi delo v svojem podjetju. Lahko bi se zavarovala po zavarovalni podlagi 01 ali 40. Kot družbenica ni imela nikakršnega dobička in je zaradi dolžnikov izgubila vse premoženje. Družba ne ustvarja dovolj prihodkov, da bi se lahko sploh plačali davki in prispevki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. V tej zadevi se spor nanaša na ugotovitev lastnosti zavarovanca. Gre za presojo pravilnosti in zakonitosti po uradni dolžnosti izdanih posamičnih upravnih aktov o vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju lastništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 dalje. Čeprav tožnica ni uživalka starostne pokojnine, je bila v obvezno zavarovanje vključena na podlagi prehodne določbe 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B)2. 6. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje in pred njim že toženca, tožnica od 19. 11. 2009 dalje ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, čeprav je v poslovni oziroma sodni register vpisana kot družbenica in poslovodja zasebne družbe A. d. o. o. od 18. 2. 2015 dalje. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino odločilno.

7. Postopek vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ureja Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)3. Po 75. členu ZMEPIZ-1 ima lastnost zavarovanca po tem zakonu vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je prijavljena v obvezno zavarovanje. Lastnost zavarovanca pridobi z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je bila zanjo vložena prijava v zavarovanje (76. člen ZMEPIZ-1). Po 1. točki 80. člena ZMEPIZ-1 se lastnost zavarovanca ugotavlja, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. Vzpostavi se z dnem nastanka pravnega razmerja, vendar največ za pet let pred izdajo odločbe (4. odstavek 81. člena ZMEPIZ). Za pridobitev lastnosti zavarovanca je torej potrebna prijava v zavarovanje, oziroma ob izostanku prijave v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje izdaja ustreznega posamičnega upravnega akta po uradni dolžnosti, s katerim se nadomesti opustitvena dolžnost z zakonom zavezane osebe.

8. Krog oseb, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)4. Skladno s 16. členom ZPIZ-2 se med drugim obvezno zavarujejo osebe, ki so družbeniki gospodarskih družb, ki so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Obvezno zavarovanje nastane ex lege, torej na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (2. odstavek 6. člena ZPIZ-2). Traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega pravnega razmerja (1. odstavek 22. člena ZPIZ-2). Po 3. odstavku 22. člena ZPIZ-2 za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe, obvezno zavarovanje traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra.

9. Kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, imajo družbeniki, ki so sočasno poslovodne osebe, lastnost zavarovanca od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra pod pogojem, da niso zavarovane na drugi podlagi. Pomeni, da se zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja zasebne družbe vzpostavi, če zavarovanec ni zavarovan na kakšni drugi podlagi. Pritrditi je zato potrebno pritožnici, da so družbeniki in poslovodne osebe, ki imajo v družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi sklenjeno delovno razmerje, v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi delovnega razmerja, torej po 14. členu ZPIZ-2. Vendar tožnica od 19. 11. 2009 dalje sploh ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na nobeni pravni podlagi, torej tudi ne iz naslova delovnega razmerja z družbo A. d. o. o. Tudi sicer niti ni zatrjevala, še manj dokazovala, da bi z družbo sklenila pogodbo o zaposlitvi oziroma da bi delovno razmerje med njima obstajalo, zato pritožbene navedbe v smeri zavarovanja iz naslova delovnega razmerja niso utemeljene.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo tudi, da je obveznost zavarovanja družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, vezana izključno le na pravni položaj in s tem status, ne pa obseg njihovih prihodkov niti na dohodek družbe. Pritožbene navedbe, da gospodarska družba, katere lastnik in poslovodja je, ni imela prihodkov niti za plačilo davkov in prispevkov, so zato za pritožbeno rešitev zadeve pravno irelevantne. Plačilo davkov in prispevkov tudi ni predmet tega spora.

11. Vključitev družbenikov, ki so poslovodne osebe zasebne družbe in niso zavarovane na drugi podlagi, v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stališču pritožbenega sodišča ni v nasprotju s 50. niti 66. členom Ustave RS5. Po 50. členu Ustave RS imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Država pa ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Vendar je po ustavno sodni praksi6 zakonodajalčevo polje proste presoje pri urejanju vprašanj s področja gospodarske in socialne politike še posebej široko in ima na področju socialne varnosti široko polje samostojnega odločanja. V tem okviru je urejena tudi obveznost vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V 66. členu Ustave RS pa je zagotovljeno varstvo dela. Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Z vključitvijo v obvezno zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja zasebne družbe, ki se torej kot že poudarjeno, vzpostavi šele če se družbenik - poslovodja ne zavaruje na podlagi delovnega razmerja, varstvo dela ne more biti kršeno.

12. Ker torej tožnica od 19. 11. 2009 ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je hkrati v poslovni oziroma sodni register vpisana kot družbenica in poslovodja zasebne družbe od 18. 2. 2015 dalje, je imel toženec vso dejansko in pravno podlago, da jo je vključil v obvezno zavarovanje. Pritožbenemu sodišču se sicer postavlja vprašanje pravilnosti uporabe 37. člena ZPIZ-2B, vendar po 3. odstavku 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)7 odločitev v škodo stranke, ki je uveljavljala sodno varstvo ni dopustna, pritožbeno sodišče pa ne sme odločiti v škodo stranke, ki se pritožuje (359. člen ZPP), zato je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb utemeljeno zavrnjen.

13. Na podlagi vsega predhodno obrazloženega je bilo potrebno tudi pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 102/2015. 3 Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 6 Na primer U-I-330/1996. 7 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.