Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in obdolžencu izreklo primerno kazensko sankcijo, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po čl. 98/I v zvezi s čl. 95/I ZKP mora obdolženec plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sevnici je s citirano sodbo spoznalo obdolženca za krivega zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po čl. 133/II in I KZ in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen petih mesecev zapora ter preizkusno dobo dve leti. Sodišče je tudi odločilo, da mora obdolženec plačati stroške kazenskega postopka in 33.000,00 SIT povprečnine, oškodovanca pa je z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Zoper sodbo je vložil pritožbo zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov po čl. 370 ZKP in predlagal spremembo izpodbijane sodbe, oziroma njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec je v pismenem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je po vpogledu v kazensko zadevo, razloge izpodbijane sodbe in pritožbene navedbe ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter obdolženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo potek dogodka, iz katerega je razvidno, da je obdolženec vrgel kamen v oškodovanca iz razdalje približno pet metrov, pri tem pa bi se obdolženec lahko umaknil v smeri proti svoji hiši, kjer je bil tudi njegov brat, ki bi mu nedvomno pomagal in glede na tako dejansko stanje tudi utemeljeno zaključilo, da obdolženec ni ravnal niti v silobranu niti v prekoračenem silobranu. Pritožbeno sodišče je zato ocenilo kot neutemeljene pritožbene navedbe, ki zgolj ponavljajo obdolženčev zagovor in ponavljajo, da se je obdolženec samo branil. Pritožbeno sodišče je tudi ocenilo, da sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pri čemer je pritožnik navedel tudi ta pritožbeni razlog, v ničemer pa ga ni obrazložil. Pritožbeno sodišče je preizkusilo tudi izrečeno kazensko sankcijo in ocenilo, da ji ni mogoče odrekati zakonitosti, pravičnosti in zlasti tudi smotrnosti. Sodišče prve stopnje je glede na vse okoliščine obdolžencu utemeljeno izreklo le opozorilno kazensko sankcijo, to je pogojno obsodbo, v kateri mu je glede na vse okoliščine določilo tudi primerno kazen in primerno dolgo preizkusno dobo.

Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo niti zatrjevnaih kršitev niti takih, na katere mora v skladu s čl. 383/I ZKP paziti po uradni dolžnosti v korist obdolženca, je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da mora obdolženec plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.