Jedro

ZUPJS v petem odstavku 12. člena določa, da se neprejemanje prejemkov iz 4. točke prvega odstavka 12. člena ugotavlja zlasti s predlogom za izvršbo, potrdilom sodišča o njegovi vložitvi, sklepom o izvršbi, dokazilom o neuspeli izvršbi. Vendar pa navedena določba ne določa, da je edino merodajen predlog za izvršbo (določba govori zlasti o predlogu za izvršbo itd.), tožnica pa je z izpiskom svojega TRR izkazala, da ji toženec v obdobju od decembra 2024 do februarja 2025 ni nakazal preživnine, zaradi česar pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice ne bi smelo upoštevati zneska preživnin pri prihodkih tožnice.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep:

-v I. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse ugodi,

-v II. točki izreka razveljavi glede obročnega plačila sodne takse v višini 4.299 EUR.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse (I. točka izreka). Odločilo je, da se tožnici odobri plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 4.299 EUR tako, da je tožnica dolžna plačati sodno takso v šestintridesetih (36) zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvih petintrideset (35) obrokov znaša 120 EUR mesečno, zadnji 36. obrok pa 99 EUR. Tožnica je dolžna takso plačati v rokih, navedenih v plačilnem nalogu, ki bo izdan po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa (II. točka izreka). Plačilni nalog P 25/2025 z dne 18. 3. 2025 je razveljilo (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni. Ugotovitve ter izračuni sodišča o skupnih prihodkih tožnice niso pravilni. Posledično je napačen zaključek sodišča, da dohodki tožnice presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Ugotovitev sodišča, da tožnica za vsakega od otrok prejema preživnino v višini 180,85 EUR in 60,28 EUR, ni pravilna. Iz TRR računa tožnice je razvidno, da tožnica vse od 20. 2. 2021 dalje od toženca ni prejela nobene preživnine. Sodišču predlaga, da vpogleda v promet na njenem TRR, saj negativnih dejstev drugače ni možno dokazovati. Zaradi neplačevanja preživnine bo tožnica zoper toženca prisiljena sprožiti izvršilne postopke. Ker toženec preživnine ne plačuje, sodišče zneskov preživnine v višini 180,85 EUR in 60,28 EUR ne bi smelo upoštevati pri prihodkih tožnice. Nepravilna je ugotovljena višina preživnine na podlagi poravnave. V skladu s sodno poravnavo II N 108/2020 Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 24. 8. 2020 bi tožnica morala prejemati 150 EUR preživnine za vsakega od otrok in plačati 50 EUR preživnine za vsakega od otrok, kar pomeni, da bi bil razliko 100 EUR za vsakega otroka plačati toženec, česar pa ne plačuje. Nepravilno je tudi postopanje sodišča, ki je zgolj enega od otrok upoštevalo pri tožnici, hkrati pa ji je med prejemke pripisalo preživnino za oba otroka, ki je dejansko ne prejema, obenem pa ni upoštevalo preživnine, ki jo mora na podlagi poravnave plačati tožencu. Izračun skupnih dohodkov pa je nepravilen tudi ob upoštevanju podatkov, kot jih je ugotovilo samo sodišče. Ugotovilo je namreč, da naj bi prihodki tožnice znašali 2.099,03 EUR, dejansko pa seštevek prihodkov, kot jih navaja sodišče, znaša 1.857,90 EUR, kar pomeni, da mesečni dohodki na družinskega člana znašajo 928,95 EUR in ne 1.049,52 EUR. Tožnica bi bila ob pravilnem izračunu prihodkov s strani sodišča upravičena do oprostitve plačila stroškov postopka, saj višina njenih prihodkov ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Če pa bi sodišče upoštevalo tudi, da tožnica ne prejema preživnine, bi dohodek njenega gospodinjstva znašal 1.616,77 EUR, deljeno z dvema članoma, kot je štelo sodišče, pa 808,38 EUR, kar znaša manj kot dvakratnik osnovnega minimalnega zneska dohodka in bi bila tožnica prav tako upravičena do oprostitve plačila sodnih taks.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V skladu z določilom 11. člena Zakona o sodnih taksah2 (ZST-1) sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani. Drugi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. V skladu z določilom petega odstavka 11. člena ZST-1 mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Zakon o brezplačni pravni pomoči3 (ZBPP) v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Upoštevaje določilo 8. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih4 (ZSVarPre), na katerega napotuje ZBPP, dvakratnik minimalnega dohodka na družinskega člana od 1. 4. 2025 dalje znaša 988,18 EUR (2 x 494,09 EUR).

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica živi z dvema mladoletnima hčerkama (ki sta bili s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 108/2020 dodeljeni v varstvo in vzgojo obema staršema) in ju preživlja. Tožnica je po podatkih FURS v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks v povprečju prejela mesečno plačo v višini 1.448,77 EUR, na mesečni ravni pa prejema še bonitete v višini 12,71 EUR ter otroške dodatke v višini 155,29 EUR ter preživnino v višini 180,85 EUR in 60,28 EUR za vsakega od otrok, kar po izračunu sodišča pomeni, da mesečni dohodek tožnice znaša 2.099,03 EUR.

6.V skladu z 2. točko prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev5 (ZUPJS) se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati po zakonu6 . V skladu z določilom prvega odstavka 183. člena Družinskega zakonika (DZ) so dolžni starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti. Kot izhaja iz sklepa in izdatka sodne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 108/2020 z dne 24. 8. 2020, sta bili mladoletni hčerki A. A. in B. A. zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo obema staršema. V skladu z določilom prve točke 11. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upoštevajo le otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti niso bili zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti. Glede na to, da iz sklepa Okrožnega sodišča II N 108/2020 z dne 24. 8. 2020 izhaja, da sta bili mladoletni hčerki v vzgojo, varstvo in oskrbo zaupani obema staršema, pritožnica utemeljeno opozarja, da bi sodišče pri ugotavljanju njenega materialnega položaja moralo upoštevati, da ima dva vzdrževana družinska člana (dve mladoletni hčerki). Sodišče prve stopnje je tako napačno štelo, da je tožnica dolžna preživljati zgolj enega družinskega člana, temveč bi moralo, kot pravilno opozarja pritožba, pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana upoštevati obe hčerki, ki ju je tožnica dolžna preživljati.

7.Pritožba navaja, da je izračun sodišča glede višine mesečnih prejemkov tožnice napačen, ter da toženec tožnici že od leta od 20. 2. 2021 dalje ne plačuje nobene preživnine, zaradi česar sodišču predlaga vpogled v promet na njenem TRR. Ker toženec preživnine ne plačuje, sodišče zneskov preživnine v višini 180,85 EUR in 60,28 EUR ne bi smelo upoštevati pri prihodkih tožnice. V skladu z določilom 4. točke 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, šteje preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov. Iz vpogleda v promet tožnice na TRR izhaja, da toženec tožnici v obdobju od decembra 2024 do februarja 2025 ni nakazal preživnine (list. št. 17 in 18). ZUPJS v petem odstavku 12. člena določa, da se neprejemanje prejemkov iz 4. točke prvega odstavka 12. člena ugotavlja zlasti s predlogom za izvršbo, potrdilom sodišča o njegovi vložitvi, sklepom o izvršbi, dokazilom o neuspeli izvršbi. Vendar pa navedena določba ne določa, da je edino merodajen predlog za izvršbo7 (določba govori zlasti o predlogu za izvršbo itd.), tožnica pa je z izpiskom svojega TRR izkazala, da ji toženec v obdobju od decembra 2024 do februarja 2025 ni nakazal preživnine, zaradi česar pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice ne bi smelo upoštevati zneska preživnin pri prihodkih tožnice.

8.Glede na prej povedano to pomeni, da tožnica mesečno prejema plačo v povprečni višini 1.448,77 EUR, boniteto 12,71 EUR in otroški dodatek v višini 155,29 EUR, kar skupno znaša 1.616,77 EUR. Upoštevaje, da tožnica preživlja še dva družinska člana, to pomeni, da dohodek na družinskega člana (deljeno s tri) znaša 538,92 EUR, kar pa ne presega zneska dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka na osebo, določenega z zakonom, ki od 1. 4. 2025 dalje znaša 988,18 EUR (2 x 494,09 EUR). To pomeni, da tožnica izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse. Tudi če bi tožnica mesečno razpolagala s sredstvi v višini 2.099,03 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, upoštevaje, da preživlja še dva družinska člana (hčerki), to pomeni, da dohodek 2.099,03 na družinskega člana (deljen s tri) znaša 699,67 EUR, kar pomeni, da bi tudi v tem primeru izpolnjevala pogoje za oprostitev plačila sodne takse za nasprotno tožbo v višini 4.299,00 EUR.

9.Pritožba je utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse za nasprotno tožbo v višini 4.299 EUR ugodilo, posledično pa je razveljavilo sklep v II. točki izreka glede obročnega plačila sodne takse (3. točka 365. člena ZPP).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

--------------------------------

1Skladno s 366. a členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

2Ur. list RS št. 37/2008 s spremembami.

3Ur. list RS št. 48/2001 s spremembami.

4Ur. list RS št. 61/2010 s spremembami.

5Ur. list RS št. 62/2010 s spremembami.

6Glej tudi: 1) VSL sklep I Cp 341/2022: "ZUPJS v prvem odstavku 10. člena določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo zakonec in otroci, ki jih je prosilec dolžan preživljati. Glede na podatke spisa sta to mladoletna otroka, ki sicer pri tožniku ne živita, kar pa na njegovo zakonsko dolžnost preživljanja mladoletnih otrok ne vpliva. Pri izračunu, ali tožnik prejema dohodke, ki presegajo dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, je treba upoštevati tudi tožnikovo preživninsko obveznost do dveh mladoletnih otrok;" 2) UPRS sodba II U 338/2018: "Ob razvezi zakonske zveze mladoletna hčerka ni bila dodeljena tožniku, zato se šteje za samsko osebo".

7VDSS Psp 680/2015 - točka 8. obrazložitve sodbe.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 13/2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 8 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11-1, 12, 12/1, 12/1-4, 12/5 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 183, 183/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.