Jedro

Vloge, s katero upnik omejuje oziroma (delno) umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, za takšne vloge ne zahteva obrazložitve, saj zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana.

Izrek

I. Pritožba zoper II. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi I 2944/2018 z dne 25. 10. 2018, nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom, to je z izvršbo na nepremičnine ID znak: parcela ..., v lasti dolžnika do ½, z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo, s tem da z zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. V izpodbijani II. točki je naložilo dolžniku, da mora upniku v osmih dneh povrniti 91,80 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje in v točki III, da se predlog upnika zavrne v delu, v katerem je zahteval povračilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku nad 91,80 EUR.

2. Zoper II. in III. točko sklepa se pravočasno pritožuje upnik iz razloga bistvenih in absolutnih kršitev določb postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki spremeni tako, da se prizna priglašene stroške upnice v celotni višini 122,40 EUR ter potrebne izvršilne stroške, nastale na I. in II. stopnji z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče predlog upnice za poplačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrnilo v delu, v katerem je upnica zahtevala povračilo stroškov za predlog za delno ustavitev izvršbe. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da teh stroškov ni mogoče opredeliti kot potrebnih za izvršbo, v skladu s petim odstavkom 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Nadalje sodišče navaja, da je bistveno sporočilo umika oziroma delnega umika predloga za izvršbo to, da izvršba ni bila več potrebna, zato tudi ne morejo biti potrebni stroški, povezani s tem. Upnica je z vlogo z dne 6. 5. 2020 sodišče obvestila, da je dne 24. 6. 2019 prejela delno poplačilo dolga v znesku 23,59 EUR in je predlagala sodišču, da navedeno plačilo poračuna v skladu z 288. členom Obligacijskega zakonika (OZ) ter da sodišče izvršbo delno ustavi zaradi delne realizacije sklepa o izvršbi. Za navedeno storitev je v skladu s 7. točko tarifne številke 27 Odvetniške tarife (OT) priglasila stroške za predlog za delno ustavitev izvršbe v najnižjem v znesku 50 točk, ki jih je dolžnik, po petem odstavku 38. člena ZIZ dolžan povrniti. Stroški delnega umika predloga za izvršbo so, zaradi delne realizacije sklepa o izvršbi, nedvomno potrebni za izvršbo, saj se je s tem, kot je ugotovilo in navedlo že sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, mogoče izogniti morebitni izterjavi že plačanih zneskov. Zaključek izvršilnega sodišča, da stroški delnega umika ne morejo biti potrebni, je zato napačen. V posledici so navedbe v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v nasprotju z navedbami sodišča o tem, da se z obvestilom upnika o plačilih doseže, da ne pride do izterjave že plačanih zneskov in zavlačevanje postopka. Nadalje je delni umik oziroma utesnitev izvršbe, skladno s 7. točko tarifne številke 27 OT, v povezavi s prvim odstavkom 43. člena ZIZ, obrazložena vloga. Takšno stališče je zavzela tudi Odvetniška zbornica Slovenije v pojasnilu k uporabi 7. točke tarifne številke 27 Odvetniške tarife, v povezavi s prvim odstavkom 43. člena ZIZ št. UO-16.4.2015-5p z dne 16. 4. 2015, da se vloga s katero odvetnik sodišču sporoča, da je dolžnik del terjatve poravnal in na kakšen način je to storil, šteje za obrazloženo vlogo in se takšna storitev zaračuna v skladu s 7. točko tarifne številke 27 OT. Glede tega je zavzelo stališče tudi Višje sodišče v Celju, s sklepom I Ip 38/2011 z dne 14. 7. 2011. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

5. V obravnavni zadevi upnik napada odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegove stroškovne zahteve za vlogo z dne 6. 5. 2020, s katero je podal predlog za delni umik izvršbe.1 Sodišče prve stopnje upniku stroškov vloge za delni umik izvršbe ni priznalo, ker je štelo, da je dolžnost upnika, da v primeru morebitnega plačila s strani dolžnika, v izogib zavlačevanju postopka in nepotrebnim stroškom, o tem obvesti sodišče, bistveno sporočilo (delnega) umika pa je ravno to, da izvršba ni več potrebna. S tem v zvezi nastali stroški, po presoji sodišča prve stopnje, posledično ne morejo biti potrebni stroški v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.

6. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da vloge, s katero upnik omejuje oziroma (delno) umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe) ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, za takšne vloge ne zahteva obrazložitve, saj zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana. Bistveno v konkretni zadevi pa je tudi, da v primeru, kadar pride do delnega poplačila upnika z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki ga je opravil dolžnikov dolžnik (delodajalec dolžnika ali banka) v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi, neodvisno od volje strank (kot je to podano tudi v konkretnem primeru – v spisu se namreč nahaja obvestilo Banke d.d. o izvrševanju sklepa o izvršbi2), pa to obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih niti ni bilo potrebno, saj je dolžnikov dolžnik tisti, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ in sodišče tudi obvestiti o opravljenem poplačilu.

7. Pri svoji odločitvi se je sodišče prve stopnje oprlo na pravilno materialnopravno podlago, torej na določilo petega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem je dolžnik dolžan upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. V primeru prisilnih poplačil pa morajo že dolžnikovi dolžniki in sodišče po uradni dolžnosti skrbeti, da ne pride do preplačila terjatve.

8. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, v katerem upnik navaja, da je delni umik obrazložena vloga, v zvezi s čimer se sklicuje na pojasnilo Upravnega odbora Odvetniške zbornice k tarifni številki 27 Odvetniške tarife (OT). Delni umik namreč ne potrebuje obrazložitve niti posebnega upnikovega izračuna terjatve, saj je vodenje izvršbe le v za poplačilo terjatve potrebnem obsegu in s tem v zvezi izračun terjatve v domeni dolžnikovih dolžnikov in sodišča (prim. tudi VSL sklep III Ip 1164/2016 z dne 20. 4. 2016). Pojasnilo Upravnega odbora Odvetniške zbornice, ki je interna stanovska organizacija, pa za sodišče ni zavezujoče. 9. Pritožbeno sodišče se tako strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da stroški delnega umika niti niso za izvršbo potrebni stroški (peti odstavek 38. člena ZIZ). Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), namreč ni utemeljeno šteti za obrazloženo vlogo. Pritožba glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 V isti vlogi je upnik predlagal tudi nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in pristop k že začeti izvršbi I 2582/2016 istega sodišča, za kar je posebej priglasil stroške za sestavo te vloge, ki jih je sodišče prve stopnje v izpodbijani točki II tudi odmerilo in naložilo v plačilo dolžniku 2 Banka d.d. kot dolžnikov dolžnik obvešča sodišče o delni izvršitvi sklepa o izvršbi v višini 23,59 EUR dne 24. 6. 2019, kar je točno takšen znesek za kar je upnik delno utesnil izvršbo.