Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba VIII Ips 54/2004

ECLI:SI:VSRS:2004:VIII.IPS.54.2004 Delovno-socialni oddelek

razrešitev direktorja utemeljen razlog krivdni razlog za odpoved pravica do odpravnine
Vrhovno sodišče
28. september 2004
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po 1. odstavku 250. člena Zakona o gospodarskih družbah lahko nadzorni svet odpokliče posameznega člana uprave oziroma predsednika, če ugotovi, da huje krši obveznosti oziroma, da ni sposoben voditi poslov oziroma ga razreši, če mu skupščina izreče nezaupnico. V tem določilu so uzakonjeni krivdni razlogi za odpoklic uprave, kar pomeni, da se krivda njenega člana ali predsednika domneva že po samem zakonu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila tožnikova razrešitev s položaja direktorja tožene stranke nezakonita, zaradi česar mu je toženka dolžna plačati 24-kratni neto znesek njegove zadnje mesečne plače, obračunano od 6.8.1997 od osnovne plače v višini 3,75-kratne povprečne bruto plače na zaposlenega delavca tožene stranke v zadnjih treh mesecih s hkratnim plačilom tudi vseh ustreznih prispevkov in dajatev, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1997 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. Ugotovilo je, da so za razrešitev tožnika obstajali razlogi iz 250. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 29/94 in 82/94 - ZGD) ter 15. členu pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). V obrazložitvi revizije očita sodbama obeh nižjih sodišč pomanjkljivosti, zaradi katerih ju ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebujeta razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišči se nista spuščali v presojo tožnikovih navedb, da sanacijskega programa, strateškega načrta in poslovnega načrta za leto 1997 ni mogel izdelati v kratkem roku in brez sodelovanja Nadzornega sveta. Da takega sodelovanja ni bilo, je razvidno iz zapisnikov sej nadzornega sveta. Dejstvo, da se nadzorni svet in tožnik kot direktor nista ujela, ni moč šteti v škodo tožniku, pač pa bi bilo potrebno to neskladje presojati z uporabo 274. člena Zakona o gospodarskih družbah. Razlog za odklonilno stališče nadzornega sveta proti tožniku in posledično njegova razrešitev je v dejstvu, da se je tožnik uprl izplačevanju sejnin iz blagajne na roke in zahteval izplačevanje sejnin članom nadzornega sveta na njihove bančne račune. Sodišči nista upoštevali, da sanacijski program zahteva daljše delo, točno analizo stanja, analizo možnosti, za kar se je tožnik trudil in delo očitno dobro opravil, kot sledi iz sklepa nadzornega sveta z dne 25.3.1997. Ob ugotovitvi, da je izguba večja od prikazovane s strani prejšnjega vodstva, je tožnik zahteval revizijo vseh pogodb o zaposlitvah z namenom znižanja bruto plač, kar pa članom nadzornega sveta ni ustrezalo. Izdelava poslovnega načrta za nazaj je bila za tožnika posebno breme, zato bi moral nadzorni svet s tožnikom sodelovati. Če poslovno poročilo za leto 1996 ni bilo sprejeto v predvidenem roku, tega dejstva ni moč šteti v krivdno ravnanje tožnika. Nobeden od ostalih očitkov ni takšne narave, da bi bil izkazan krivdni razlog za tožnikovo razrešitev, prav tako ni izkazano, da bi za toženo stranko v zvezi z njegovim poslovanjem nastala kakršnakoli škoda. Revizija očita izpodbijani sodbi tudi nepravilno uporabo 250. člena Zakona o gospodarskih družbah. Tožnik ponovno opozarja, da na seji nadzornega sveta z dne 15.7.1997 razrešitev direktorja ni bila na dnevnem redu. Zato je bil tožnik postavljen pred dejstvo, pri tem pa ni imel možnosti, da bi se pripravil za zagovor svojih stališč, oziroma se branil pred očitki. Zato predlaga, da se njegovi reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremenita tako, da se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in toženi stranki naloži v plačilo tudi vse pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

Revizija je bila v skladu z določbo 378. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - 2/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po 371. členu ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizijsko sodišče je pri materialnopravnem preizkusu pravnomočne sodbe vezano na dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ki ga je preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih zatrjuje tožeča stranka. S trditvami, da obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, smiselno uveljavlja obstoj absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki pa ni podana. Po ugotovitvah revizijskega sodišča izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh dejstvih, ki so za razsojo zadeve odločilna. Sodišče se je pri zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilno oprlo na določbo 250. člena ZGD in 15. člena pogodbe o zaposlitvi in ju ustrezno obrazložilo. Zato očitek revizije o pomanjkanju razlogov v izpodbijani sodbi ne drži. Izpodbijani sodbi tudi ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava. Po 1. odstavku 250. člena v času nastanka spornega razmerja veljavnega Zakona o gospodarskih družbah lahko nadzorni svet odpokliče posameznega člana uprave oziroma predsednika, če ugotovi, da huje krši obveznosti oziroma, da ni sposoben voditi poslov oziroma ga razreši, če mu skupščina izreče nezaupnico. V tem določilu so uzakonjeni krivdni razlogi za odpoklic uprave, kar pomeni, da se krivda njenega člana ali predsednika domneva že po samem zakonu. V primeru, če nadzorni svet odpokliče člana ali predsednika uprave brez utemeljenega razloga iz prvega odstavka 250. člena ZGD, ima odpoklicani po drugem odstavku istega zakonskega določila pravico do odpravnine v višini najmanj 24-kratne njegove zadnje mesečne plače (po noveli ZGD - Uradni list RS, št. 20/98 - največ šestkratne povprečne mesečne plače v zadnjih dvanajstih mesecih, ko je opravljal funkcijo člana ali predsednika uprave).

V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik na podlagi sklepa nadzornega sveta tožene stranke z dne 15.7.1997 razrešen funkcije direktorja zaradi kršitev obveznosti, opredeljenih v prvih treh alineah prvega odstavka 15. člena pogodbe o zaposlitvi (nespoštovanje veljavne zakonodaje in kršitev zakonskih določil, oškodovanje družbe, večkratna neizpolnitev zahtev nadzornega sveta družbe iz 4. člena te pogodbe). Določba 15. člena omenjene pogodbe, ki v 1. odstavku določa pristojnosti nadzornega sveta za razrešitev direktorja pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili kot podlago za svojo presojo, da je bila tožnikova razrešitev utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po obširno izvedenem dokaznem postopku preizkusilo, katere obveznosti so bile tožniku kot direktorju tožene stranke naložene, pa jih ni opravil, oziroma jih ni opravil v določenem roku, kar je zadostovalo za zaključek, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. Tožnik je kot direktor družbe s pogodbo o zaposlitvi (4. člen) sprejel obveznost, da na osnovi programa razvoja družbe za obdobje petih let, ki je priloga k tej pogodbi, opravi sanacijo negativnega poslovanja družbe, dinamiko zmanjševanja izgube, načrtovani dobiček oziroma načrtovano donosnost kapitala (drugi odstavek). Rezultate doseganja letnega načrta, ki ga za tekoče leto pripravi direktor družbe pa spremlja nadzorni svet po trimesečnih rezultatih, po letnem poročilu, zaključnem računu ter drugih kazalcih. To pomeni, da je bil tožnik dolžan izpolniti sprejete obveznosti - med drugim sanacijski program in poslovna poročila - in za njihovo izvršitev tudi odgovarjati. Ob bistveni dejanski ugotovitvi obeh sodišč, da tožnik ni spoštoval prevzetih obveznosti, je pravilna njuna presoja, da pomeni takšno ravnanje razrešitveni razlog, določen skladno z 250. členom ZGD z individualno pogodbo.

Zato je pravilna odločitev obeh sodišč, da je izpodbijani sklep nadzornega sveta tožene stranke, ki je tožnika zaradi kršitve določb prvih treh alinej prvega odstavka 15. člena pogodbe o zaposlitvi razrešila funkcije direktorja, zakonit. Revizijska trditev o zmotni razlagi 250. člena ZGD, lahko pomeni uveljavljanje zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je glede na izrecno določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP nedovoljen revizijski razlog, lahko pa pomeni tudi uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava. Ob tem je poudariti, da revizijsko sodišče presoja uporabo materialnega prava na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato v reviziji ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev, do katerih je prišlo sodišče na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov. Revizijska navajanja o vzrokih neizdelave oziroma nepravočasne izdelave sanacijskega programa oziroma poslovnega načrta so zato neupoštevna.

Tudi sklicevanje na zmotno uporabo 274. člena ZGD ne more biti upoštevno. Kot je pravilno poudarilo pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi, je temeljna naloga Nadzornega sveta nadzorstvo nad vodenjem poslov družbe. Nadzorstvena funkcija pa se kaže predvsem v učinkovitem izvrševanju nadzora, kar ne obsega le vestnega spremljanja in terjanja poročil ter izvrševanja neposrednega nadzora po presoji dejanskih razmer v družbi, ampak tudi izvrševanje pravočasnega in pravilnega ter strokovno korektnega neposrednega nadzora ter na tej podlagi ukrepanja (dober gospodarstvenik) s ciljem preprečiti nastanek škode oziroma zaustaviti neugodna poslovna gibanja. Nadzorstvena funkcija se praviloma uresničuje v okviru sprejemanja poročil, ki jih pripravlja uprava, ali pa neposredno s pregledovanjem in preverjanjem knjig, dokumentacije in tako dalje. Po četrtem odstavku 274. člena se vodenje poslov ne more prenesti na nadzorni svet. Statut ali nadzorni svet pa lahko določita, da se smejo določene vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Iz te določbe je povzeti, da nesoglasja med upravo in nadzornim svetom v postopkih dajanja soglasja razrešuje skupščina, vendar le, če tako zahteva uprava. Na zahtevo uprave skupščina lahko nadomesti soglasje, ki ga je zavrnil nadzorni svet. Tudi v drugih primerih nesoglasja med upravo in nadzornim svetom - ne le v primeru zakonsko urejenih postopkov dajanja soglasja - nastala nesoglasja razrešuje skupščina na zahtevo uprave. Tožnik takšne zahteve ni uveljavil, zato njegovo sklicevanje na slabo sodelovanje z nadzornim svetom ni odločilnega pomena.

Pritožbeno sodišče tudi ni smelo upoštevati pritožbene novote, ki jo v reviziji ponavlja tožnik, da mu je bila na seji nadzornega sveta onemogočena obramba. Sodišče druge stopnje je za neupoštevanje te novote pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 286. člena ZPP v zvezi s 349. členom ZPP.

Ker sta sodišči prve in druge stopnje tako o sporu pravilno odločili, revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Revizijsko sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia