Jedro

Tožnici v treh zaporednih mesecih ni bila izplačana plača ob dogovorjenem roku, kar je po 4. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Tega ne bi spremenilo niti kasnejše plačilo neizplačanih plač oziroma kasnejše redno izplačevanje plač. Delodajalec mora delavcu zagotavljati delo in (ustrezno) plačilo za opravljeno delo, na določen plačilni dan. Če svojih obveznosti ne more izpolnjevati na tak način, ima delavec možnost izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Kolikor je nad delodajalcem sočasno uveden tudi postopek po ZPPSL (prisilna poravnava ali stečaj), to na razlog odpovedi in pravice delavca po 112. členu ZDR ne vpliva, le njihova uveljavitev (izvršitev) bo v takih postopkih morda težja ali drugačna.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na odškodnino zavrže, v preostalem delu pa zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki in je izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 112. člena ZDR, ker od julija do septembra 2003 ni prejela plač. S tožbo je zahtevala plačilo neizplačanih plač, odpravnine in odškodnine za neizkoriščen odpovedni rok. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 1,573.326,00 SIT, odškodnino za čas odpovednega roka v višini 376.479,50 SIT ter ji povrniti stroške postopka. Zahtevek za plačilo neizplačanih plač je tožnica umaknila, zato je postopek v tem delu sodišče s sklepom ustavilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo prvostopno sodbo tako, da je znižalo višino odpravnine na znesek 1,054.142,67 SIT in posledično na novo odločilo o stroških postopka, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodbo izpodbija v delu »v katerem ni uspela z ugovori«, torej v delu, v katerem je tožnica s tožbo uspela. Navaja, da ni sporno, da tožnica določen čas ni prejemala plače zaradi plačilne nesposobnosti tožene stranke. Prav zaradi prezadolženosti in nelikvidnosti je bil nad toženo stranko uveden postopek prisilne poravnave. Tožnica je kot upnica prijavila svojo terjatev v tem postopku, kjer so ji bile vse neizplačane plače v celoti priznane. Nesporno tožena stranka ni dolgovala tožnici plač za obdobje, ko je bila v postopku prisilne poravnave, pač pa za obdobje pred tem postopkom, ko zaradi nelikvidnosti ni mogla izpolniti svojih obveznosti do tožnice. Po Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju: ZDR) je tožnica sicer lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar je treba upoštevati tudi določila Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nadaljnji: ZPPSL). Po tem zakonu imajo plače delavcev prednost pred drugimi terjatvami, vendar le plače, ki zapadejo v plačilo med postopkom prisilne poravnave. S plačilom odpravnine in odškodnine je tožena stranka kaznovana iz razloga, ki ga ni sama povzročila po svoji volji. Smisel določb ZDR pa je v tem, da kaznuje delodajalca, ki noče plačevati plač in ne tistega, ki tega ni sposoben.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija deloma ni dovoljena, deloma pa je neutemeljena.

Pri ugotavljanju dovoljenosti revizije je treba v tej zadevi še upoštevati določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 – ZDSS). Postopek se je začel pred uveljavitvijo Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 – ZDSS-1) in pred njegovo uveljavitvijo se je na prvi stopnji tudi končal (8.7.2004). Po uveljavitvi ZDSS-1 je bila prvostopna sodba sicer spremenjena, ne pa razveljavljena. Zato se postopek na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 84. člena ZDSS-1 nadaljuje po določbah ZDSS. ZDSS v drugem odstavku 21. člena določa, da je dovoljena revizija v premoženjskih sporih v primerih, ko jo dovoljuje ZPP. ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT. Ker izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje glede odločitve o zahtevku za plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ne dosega revizijske vrednosti, v tem delu ni izpolnjen zahtevan pogoj za vsebinsko obravnavo, zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe 377. člena ZPP.

V preostalem delu, glede odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, revizija ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 81. člena ZDR lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Primeri oziroma razlogi so (taksativno) našteti v 112. členu ZDR, ki nosi naslov »razlogi na strani delodajalca«. To pomeni, da delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz izrecno navedenih razlogov na strani delodajalca. Ne gre samo za krivdne razloge ali razloge, ki bi jih delodajalec povzročil po svoji volji (namenoma), kot to zmotno meni tožena stranka. Pri presoji, ali je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca je zato odločilo le, da je razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR), na strani delodajalca in ne na strani delavca.

Glede na navedena stališča tožena stranka z ugovori, da svojih obveznosti ni mogla izpolniti zaradi nelikvidnosti, ne more uspeti. Tudi sama še v reviziji navaja kot nesporno dejstvo, da tožnici v treh zaporednih mesecih ni izplačala plače ob dogovorjenem roku. To pa je po četrti alinei prvega odstavka 112. člena ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Tega ne bi spremenilo niti kasnejše plačilo neizplačanih plač oziroma kasnejše redno izplačevanje plač, zato tudi ni utemeljena revizijska navedba, da tožena stranka tožnici po uvedbi postopka prisilne poravnave glede na določila ZPPSL ni mogla izplačati plač, ki so zapadle pred uvedbo tega postopka. Kot je bilo že navedeno, zakon neredno izplačevanje plač v določenem obdobju šteje za razlog na strani delodajalca. Na delodajalcu je namreč tveganje za uspešnost poslovanja in tudi za likvidnost ter prezadolženost. Svojim delavcem mora zagotavljati delo (prvi odstavek 41. člena ZDR) in (ustrezno) plačilo za opravljeno delo (42. člen ZDR) na določen plačilni dan (134. člen ZDR). Če svojih obveznosti ne more izpolnjevati na tak način, imajo delavci možnost izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Kolikor je nad delodajalcem sočasno uveden tudi postopek po ZPPSL (prisilna poravnava ali celo stečaj), to na razlog odpovedi in pravice delavcev po 112. členu ZDR ne vpliva. Le njihova uveljavitev (izvršitev) bo v takih postopkih morda težja ali drugačna. Tako stališče v zvezi s pravico delavca do odpravnine zaradi podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR je Vrhovno sodišče RS že zavzelo v zadevah opr. št. VIII Ips 365/2005 z dne 20.6.2006, VIII Ips 28/2006 z dne 11.4.2006, VIII Ips 32/2006 z dne 11.4.2006, VIII Ips 107/2006 z dne 6.6.2006. Ker je glede na ugotovljeno dejansko podlago izpodbijana sodba v delu, ki se nanaša na odpravnino, materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).