Jedro

Pritožbe, vložene po pooblaščencu (sicer brez izkazanega pooblastila), upravni organ ne sme zavreči, ne da bi prej pozval k predložitvi pooblastila (v določenem roku).

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS, Ljubljana, št... z dne 12. 8. 2003, se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla pritožbo AA zoper odločbo Gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota A, št.... z dne 3. 4. 2003, s katero je bilo med drugim odločeno, da mora tožeča stranka kot investitor v roku 120 dni po prejemu odločbe odstraniti nadstrešnico na severni strani garažnega objekta ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da se je zoper odločbo gradbenega inšpektorja pritožil AA ter v pritožbi navedel, da kot pooblaščena oseba vlaga pritožbo, ker je investitor BB - tožeča stranka zaposlen v tujini in pride šele v avgustu domov na letni dopust. Tožena stranka je v skladu z 246. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) preizkusila, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi glede dovoljenosti pritožbe, pravočasnosti pritožbe in legitimacije pritožnika do pritožbe. Iz spisne dokumentacije je ugotovila, da prvostopna odločba zavezuje investitorja BB, zoper to odločbo pa se je pritožil AA. Tako je po oceni tožene stranke pritožbo vložila neupravičena oseba, saj nima lastnosti stranke v inšpekcijskem postopku. V 42. členu ZUP je točno določeno, kdo je lahko stranka v postopku, v 43. členu pa, kdo se ima pravico udeleževati postopka. V obravnavani zadevi določa pravice, obveznosti in pravne koristi Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN), po katerem ima lastnost stranke v inšpekcijskem postopku investitor nedovoljenega posega v prostor oziroma lastnik zemljišča, če investitorja ni mogoče odkriti. Nedvomno je, da pritožnik ni investitor spornega posega in torej ne stranka inšpekcijskega postopka. Tožena stranka je še ugotovila, da pritožnik tudi ni predložil pooblastila, na podlagi katerega bi lahko zastopal tožečo stranko v postopku ter vložil pritožbo, zato je bilo po mnenju tožene stranke potrebno pritožbo pritožnika zavreči, ker jo je vložila neupravičena oseba.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je pritožbo po ustnem pooblastilu tožeče stranke vložil AA, tožena stranka pa jo je zavrgla. Po mnenju tožeče stranke je sklep tožene stranke nepravilen in nezakonit. Tožeča stranka se sklicuje na določbe 53. člena in naslednje ZUP, ki govorijo o pooblaščencih v upravnem postopku. Posebej poudarja določbo 4. odstavka 55. člena ZUP, ki določa, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, izjemoma dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec brez pooblastila član njene družine. Če zahteva taka oseba uvedbo postopka, zahteva uradna oseba od nje, naj v določenem roku naknadno predloži pooblastilo. Nadalje tožeča stranka opozarja tudi na 5. odstavek 55. člena, ki dopušča opravo procesnih dejanj za stranko osebi, ki ni predložila pooblastila, ob pogoju, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Tožeča stranka poudarja, da je AA kot brat tožeče stranke glede na citirana zakonska določila imel vsa pooblastila tožeče stranke za opravo procesnih dejanj - vložitev pritožbe, saj je tožeča stranka zaposlena in živi v Nemčiji in upravni organ bi to moral upoštevati. V primeru, da je dvomil v pooblastilo, pa bi moral pozvati k dopolnitvi pritožbe z ustreznim pooblastilom, pa tega kljub jasni zakonski določbi ni storil. Po mnenju tožeče stranke tako tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrženje pritožbe, zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter naloži toženi stranki, da o pritožbi vsebinsko odloči. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem upravnem sporu ni prijavilo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja, ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V tem upravnem sporu je sporno zavrženje pritožbe, ki jo je vložila oseba, ki sicer ni bila stranka v upravnem postopku, je pa zatrjevala, da jo vlaga kot pooblaščenec stranke.

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka zavezana z odločbo Inšpektorata RS ter da se sporna inšpekcijska odločba glasi na njo. Iz upravnih spisov, ki jih je sodišču predložila tožena stranka, izhaja, da je zoper inšpekcijsko odločbo vložil pritožbo AA ter v pritožbi navedel, da jo vlaga kot pooblaščenec, ker je tožeča stranka BB v tujini. Iz upravnih spisov pa ni razvidno in tega tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi ne zatrjuje, da bi pozvala vlagatelja pritožbe, da predloži pooblastilo za zastopanje. Tudi po presoji sodišča so določila ZUP (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) glede tega jasna. Stranka lahko določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora sama dajati izjave (1. odstavek 53. člena ZUP). Pooblastilo se lahko da pisno ali ustno na zapisnik (1. odstavek 55. člena ZUP). Izjemoma pa lahko uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec brez pooblastila tudi član njene družine (4. odstavek 55. člena ZUP). Če zahteva taka oseba uvedbo postopka, zahteva uradna oseba od nje, naj predloži v določenem roku naknadno pooblastilo. Organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj (5. odstavek 55. člena ZUP). Če oseba iz 4. ali 5. odstavka 55. člena v določenem roku ne predloži pooblastila za vloženo pravno sredstvo, organ zavrže tako vlogo, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti (6. odstavek 55. člena ZUP).

Glede na citirana zakonska določila bi po presoji sodišča tožena stranka morala obravnavati pritožbo kot vloženo po pooblaščencu in bi morala vlagatelja pritožbe kot pooblaščenca tožeče stranke pozvati, da v določenem roku predloži pooblastilo. Pooblaščenec seveda mora predložiti pooblastilo stranke, vendar če opravi dejanje, ne da bi predložil pooblastilo, to še ni razlog za takojšnje zavrženje vloge brez poziva za predložitev pooblastila. Glede na jasna zakonska določila in jasno sodno prakso je v takem primeru upravni organ dolžan pozvati pooblaščenca, da v določenem roku predloži pooblastilo in če ta pomanjkljivost v roku ni odpravljena, je šele mogoče vlogo zavreči. S svojo odločitvijo je tožena stranka kršila določila ZUP, saj pooblaščenca tožeče stranke ni pozvala k predložitvi pooblastila in po presoji sodišča ni imela podlage za zavrženje pritožbe.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je tožba tožeče stranke utemeljena, zato je na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena tožbi ugodilo in izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem je vezana na stališče sodišča (2. in 3. odstavek 60. člena ZUS).