Jedro

V konkretnem primeru postopek ni bil voden ne kot nujni niti ne kot skrajšani ugotovitveni postopek. Ker je upravni organ v predmetni zadevi odločal v (rednem) posebnem ugotovitvenem postopku, bi moral dati tožnikoma možnost, da se izjavita o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Prvostopenjski organ bi moral v obravnavani zadevi razpisati tudi ustno obravnavo, saj prvi odstavek 154. člena ZUP določa, da je ustno obravnavo potrebno razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. V konkretnem primeru namreč ni sporno, da je inšpekcijski organ odmik armiranobetonskega zidu od parcelne meje cestne parcele ugotavljal na podlagi meritve, ki jo je v funkciji izvedenca izvedlo javno podjetje. Pri meritvi pa tožnika nista bila prisotna, sta pa v upravni spis vložila Elaborat, vendar tožena stranka tega dokaza ni obravnavala na način kot ga določa 10. člen ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se izpodbijana odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva opr. št. 061-84/2014-13 z dne 11. 9. 2014 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je inšpektor Medobčinskega inšpektorata in redarstva na podlagi tretje alineje 2. točke prvega odstavka 118. člena v povezavi z drugim odstavkom 97. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, štev. 109/2010, 48/12, v nadaljevanju ZCes-1) in 4. točke prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odredil, da tožnika ustavita vsa dela v varovalnem pasu kategorizirane občinske ceste LK-... parcelna štev. 2865/2 k.o. ..., ob meji zemljišča parcelne štev. 1589 k.o. ... v solastništvu zavezancev (vsak do ½), na nedokončanem nadstrešku po soglasju izdanem od Občine Vrhnika štev. 351-133/2012 (6-08) z dne 2. 10. 2012, zaradi neupoštevanja pogojev iz soglasja (1. točka izreka), odločil, da je rok za ustavitev vseh del iz 1. točke izreka te odločbe takoj po prejemu te odločbe (2. točka izreka), odredil, da zavezanca do izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja ali pridobitve novega soglasja, ki bo določal dejansko stanje, ne smeta nadaljevati z deli in da pogoje iz soglasja preverja soglasodajalec na terenu in o tem obvešča nadzorni organ (3. točka izreka), odločil, da se morajo v roku 30 dni od prejema te odločbe odpraviti vse nepravilnosti, ki so v nasprotju s soglasjem iz prve točke tega izreka in da bo po preteku tega roka in neupoštevanju ukrepa izdan sklep o izvršbi s prisilitvijo na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP, kjer se do izpolnitve teh obveznosti izreka kazen do zneska 1.000,00 evrov (4. točka izreka), odločil, da bo ob neupoštevanju ukrepov iz 1., 2. in 3. točke te odločbe zavezancem izrečena globa v znesku 500,00 evrov (5. točka izreka) in odločil še, da pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve in da stroškov postopka ni (6. in 7. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je inšpektor dne 19. 6. 2014 po uradni dolžnosti opravil inšpekcijski ogled zaradi poseganja v varovalni pas občinske ceste ob meji zemljišča parcelne štev. 1589 k.o. ... v solastništvu zavezancev. Zavezanca sta na zemljišču zgradila betonski zid, ki je v varovalnem pasu občinske ceste in predstavlja nedokončano gradnjo nadstreška po soglasju izdanem dne 2. 10. 2012. Iz soglasja izhaja, da je določen odmik najmanj 1,5 m od parcelne meje kategorizirane občinske ceste LK-.... Na kraju je bilo ugotovljeno, da določen odmik iz soglasja ni bil upoštevan, saj gre iz vidnega mejnika na meji z zemljiščem parcelne štev. 1663/1 in 1663/2 obe k.o. ... in izmer na kraju samem ugotoviti, da zavezanca nista izpolnila pogojev iz prej navedenega soglasja. Izvajalec je dne 14. 8. 2014 podal poročilo o odmikih, iz katerega izhaja, da odmik armiranobetonskega zidu na parceli štev. 1589 k.o. ... od meje z občinsko cesto s parcelno štev. 2865/2 k.o. ... pravokotno na mejo znaša 1,35 m, kar je v nasprotju s pogoji iz predmetnega soglasja. Soglasje v prvi točki izreka tudi izrecno določa, da je nadstrešek lahko take konstrukcije, da ga bo v primeru izgradnje pločnika možno odstraniti. Armiranobetonski zid, ki predstavlja začeto izgradnjo nadstreška, pa tudi ne zagotavlja teh pogojev iz predmetnega soglasja, kar predstavlja neupoštevanje soglasja tudi v tem delu. Inšpekcijski organ je zavezancema posredoval zapisnik z dne 19. 6. 2014. Na ugotovitve iz zapisnika sta dne 26. 6. 2014 podala ustno izjavo na zapisnik. Na ustno izjavo sta dne 8. 7. 2014 podala pripombe. Dne 10. 7. 2014 sta posredovala izjavo o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah iz zapisnika z dne 19. 6. 2014. Dne 10. 7. 2014, 22. 8. 2014 in 5. 9. 2014 sta tudi vpogledala v spis. Inšpekcijski organ je svojo odločitev sprejel na podlagi dejanskega stanja, dokaznih listin, izjav zavezancev in ugotovitev pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja cest. Elaborat, katerega sta tožnika priložila v spis in ga navajata v izjavi, navaja odmike, ki ne odražajo dejanskega stanja, posebej ker geodetsko podjetje ni pristojno za ugotavljanje odmikov iz soglasja, izdanega za posege v varovani pas občinske ceste. Inšpektor je zato s svojim pooblaščenim izvajalcem na kraju preveril odmike in ugotovil navedena odstopanja.

3. Zoper odločbo Skupne uprave, medobčinskega inšpektorata in redarstvo sta se tožnika pritožila, župan Občine Vrhnike pa je njuno pritožbo zavrnil. 4. Tožnika vlagata tožbo zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva opr. št. 061-84/2014 z dne 11. 9. 2014. Navajata, da sta pri gradnji v celoti upoštevala pogoje soglasja, še zlasti predpisan mejni odmik od občinske ceste. Da je bil zgrajeni armiranobetonski zid odmaknjen od meje cestne parcele za več kot 1,5 m, je bilo ugotovljeno v geodetskem postopku, ki sta ga zaradi ureditve mej parcel v njuni lasti sprožila tožnika. Kot izhaja iz zapisnika mejne obravnave v zadevi št. 2012-026 geodetskega podjetje A. d.o.o., z dne 17. 5. 2013, se je v prisotnosti toženke v tem geodetskem postopku v naravi ugotovila tudi meja med parcelama 1589 in 2865/2 obe k.o. ... ter istočasno izmeril odmik predmetnega zidu od meje cestne parcele, ki je znašal več kot 1,50 m. Mejniki med navedenima parcelama v času ogleda inšpektorjev dne 19. 6. 2014 resda niso bili vidni, saj so bili odstranjeni neznano kdaj in so bili ponovno vzpostavljeni šele 1. 9. 2014. Tožnika menita, da je bilo v predmetnem inšpekcijskem postopku napačno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabljeno materialno pravo, v postopku izdaje izpodbijane odločbe pa so bile tudi bistveno kršene določbe postopka. Toženka je napačno ugotovila oziroma izmerila mejni odmik roba armiranobetonskega zidu od meje občinske ceste, ker pri meritvi ni upoštevala pravilnega izhodišča – t. j. meje med parc. št. 1589 k.o. ..., na kateri stoji sporni zid in cesto na parc. št. 2865/2 k.o. ... Parceli 1663/1 in 1663/2, obe k.o. ..., od katerih je mejni odmik ugotavljal organ, ležita na nasprotni strani predmetne občinske ceste glede na parcelo tožnikov št. 1589 k.o. ... Tudi poročilo upravljavca občinskih cest JP B. d.o.o. o merjenju predmetnega mejnega odmika št. 1/6-247/14 z dne 14. 8. 2014 je po stališču tožnikov neverodostojno, saj iz tega poročila ni razvidno, da bi bila v okviru te meritve meja med parcelama št. 1589 in št. 2865/2 oba k.o. ... dejansko oziroma pravilno ugotovljena, temveč poročilo zgolj pavšalno navaja, da glede na meritve odmik ni ustrezen. Glede na sedanje stanje (mejniki so sedaj postavljeni) je predmetna mejna črta transparentna tudi laikom in zgolj uporaba metra izkazuje, da znaša odmik spornega zidu 1,56 m, kar eksplicitno izhaja iz skice terenske izmere z dne 1. 9. 2014. S tem je izkazano napačno ugotovljeno dejansko stanje, tožnika pa v zvezi z navedenim predlagata ogled na samem kraju. Izpodbijana odločba predstavlja tudi bistveno kršitev določb postopka zaradi kršitev načela materialne resnice in načela varstva pravic strank. Tožnika sta tekom celotnega postopka smiselno zatrjevala vse v tej tožbi obrazložene navedbe in pri tem še zlasti opozarjala, da pri meritvi mejnih odmikov ni bila upoštevana pravilna parcelna meja. Tožnika nista bila vabljena na ogled, ki ga je po naročilu organa izvedel JP B. dne 10. 7. 2014 in v katerem je slednji podal napačno izmero odmika, izhajajoč iz neprave mejne črte. Ker tožnika kljub izrecni zahtevi nista bila vabljena na ta ogled, je podana bistvena kršitev določb postopka, kršena pa je bila tudi določba o enakem varstvu pravic iz 22. člena Ustave RS. Pri tem tožnika opozarjata, da se organa o nobeni izmed njunih navedb (tako navedb, podanih med postopkom, kot tudi pritožbenih) v odločbi nista konkretno izjavila oziroma obrazložila, zakaj jih nista upoštevala. Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj obrazložitev ne navaja razlogov, odločilnih za presojo dokazov in dejanskega stanja, na katere se odločba opira, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Toženka je kršila tudi načelo varstva pravic strank, saj tožnikoma ni omogočila, da bi lahko uspešno zavarovala in uveljavila svoje pravice v postopku. Tožnika izpodbijata predmetno odločbo tudi v delu, v katerem organ navaja, da sporna gradnja ne ustreza pogojem iz soglasja Občine Vrhnika z dne 2. 10. 2012, ker armiranobetonski zid ni take konstrukcije, da ga bo mogoče v primeru izgradnje pločnika odstraniti. Zavezancema ni bila dana možnost, da se o tem dejstvu oziroma okoliščini izjavita niti nista bila k temu pozvana, zato zanju predstavlja novoto. Predmetna odločba je tudi sicer nezakonita v delu, v katerem je odrejeno, da se morajo v roku 30 dni od prejema odločbe odpraviti vse nepravilnosti, ki so v nasprotju z izdanim soglasjem občine z dne 2. 10. 2012. Toženka oziroma inšpekcijski organ za ceste namreč s tako odredbo dejansko odreja odstranitev objekta, za kar pa ni pristojen. S tem je bila storjena nadaljnja bistvena kršitev določb postopka, saj je izpodbijana odločba izdana preko z zakonom opredeljenih pristojnosti. Na podlagi navedenega tožnika sodišču predlagata, da naj tožbi ugodi in odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva opr. št. 061-84/2014 z dne 11. 9. 2014, odpravi in postopek ustavi, toženi stranki pa naloži, da tožečima strankama povrne vse priglašene stroške postopka na I. In II. stopnji, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odmere dalje do plačila in da je tožena stranka dolžna tožečima strankama povrniti njune pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odmere dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

5. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise zadeve, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Iz uvoda izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožnikoma, zaradi posegov v varovalnem pasu občinske ceste, v skrajšanem ugotovitvenem postopku zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu, izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi tretje alineje 2. točke prvega odstavka 118. člena v povezavi z drugim odstavkom 97. člena ZCes-1. Glede navedenega sodišče ugotavlja, da iz podatkov v upravnem spisu in iz obrazložitve upravnih aktov ni razvidno, da bi v obravnavani zadevi dejansko šlo za odločanje v skrajšanem postopku. Celo nasprotno, dejstvo, da je inšpekcijski organ bistveno okoliščino za odločitev, tj. kolikšen je odmik armiranobetonskega zidu od parcelne meje cestne parcele kategorizirane občinske ceste LK-... (parc. št. 2865/2 k.o. ...), ugotavljal na podlagi meritve, ki jo je izvedlo JP B. d.o.o., kaže na to, da je v obravnavni zadevi dejansko odločal v rednem in ne v skrajšanem postopku. Poleg tega sta tožnika v postopku večkrat podala izjave o ugotovljenih dejstvih, izpodbijana odločba pa je bila izdana skoraj tri mesece po opravljenem inšpekcijskem ogledu, kar ne kaže na to, da bi bil postopek voden ne kot nujni niti ne kot skrajšani ugotovitveni postopek.

8. Po presoji sodišča je upravni organ v predmetni zadevi odločal v (rednem) posebnem ugotovitvenem postopku, v katerem bi moral dati tožnikoma možnost, da se izjavita o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Prvostopenjski organ bi moral v obravnavani zadevi razpisati tudi ustno obravnavo, saj prvi odstavek 154. člena ZUP določa, da je ustno obravnavo potrebno razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. V konkretnem primeru namreč ni sporno, da je inšpekcijski organ odmik armiranobetonskega zidu od parcelne meje cestne parcele kategorizirane občinske ceste LK-... (parc. št. 2865/2 k.o. ...), ugotavljal na podlagi meritve, ki jo je v funkciji izvedenca dne 14. 8. 2014 izvedlo JP B. d.o.o. Pri meritvi pa tožnika nista bila prisotna, sta pa v upravni spis vložila Elaborat, vendar tožena stranka tega dokaza ni obravnavala na način kot ga določa 10. člen ZUP. Pri odločanju tudi ni upoštevala 194. člena ZUP, kjer je za izvedensko delo izrecno določeno, da se opravi na ustni obravnavi, če je to mogoče, pri čemer izvedenec poda svoj izvid in mnenje ustno (prvi odstavek); če pa se izvedensko delo opravi izven ustne obravnave, mora izvedenec svoj izvid in mnenje podati ustno na ustni obravnavi (drugi odstavek). Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da tožena stranka s strani tožnikov predloženega Elaborata ni obravnavala v povezavi z izvedeniškim mnenjem in ker z izvedencem ni razjasnila dejanskega stanja, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 237. člena ZUP). Obenem strankama ni bila dana dejanska možnost, da se izjavita o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, pri čemer opustitev tega procesnega dejanja pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

9. Razen tega sodišče tudi ugotavlja, da je izrek izpodbijane odločbe premalo konkretiziran. V izreku se odloči o predmetu postopka v celoti in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek 213. člen ZUP). Pri tem mora bili izrek kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk (šesti odstavek 213. člena ZUP). V konkretnem primeru je v izreku navedeno le, da se mora ustaviti vsa dela na nedokončanem nadstrešku zaradi neupoštevanja pogojev iz soglasja z dne 2. 10. 2012. V obrazložitvi odločbe je sicer natančneje pojasnjeno, kaj soglasje določa, vendar je samo izrek odločbe tisti, ki je zavezujoč, zato bi moralo biti že v izreku to podrobneje navedeno.

10. Sodišče je na podlagi vsega ugotovljenega tožbi ugodilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu, ki je ta upravni akt izdal, v ponoven postopek, v katerem naj organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, o zadevi ponovno odloči. V ponovljenem postopku je organ vezan na pravno mnenje sodišča iz te sodbe glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

11. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 se v primeru, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo, tožnikoma glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi se, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščen odvetnik, tožnikoma v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, ki se, ker je njun pooblaščenec zavezanec za DDV (sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 408/2008), povečajo za 22 % DDV. Tožena stranka mora tako tožnikoma povrniti skupno 347,70 EUR stroškov postopka v 15 dneh od prejema sodbe. Sodišče bo plačano sodno takso vrnilo po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).