Jedro

Kazenska ovadba oškodovanca, četudi gre za privilegirano pričo, ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Iz spisa se izločijo le tisti dokazi, za katere ZKP izrecno določa, da se sodba nanje ne sme opirati, medtem ko zapisnik o sprejemu ustne ovadbe ni takšen primer.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I Kpr 40306/2021 z dne 5. 4. 2022 na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) iz spisa izločilo zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 28. 7. 2021. 2. Zoper sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu odločitve izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče pritrjuje očitkom državnega tožilca, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo drugi odstavek 83. člena ZKP, v skladu s katerim se morajo iz spisa izločiti obvestila, ki so jih policiji dale osebe, ki so se odrekle pričevanju (236. člen ZKP).

5. Kot izhaja iz podatkov spisa, je v obravnavani zadevi oškodovanka B B.., ki je zoper svojega moža, obdolženega A. A., vložila ustno kazensko ovadbo oziroma predlog za pregon, v fazi preiskave izkoristila privilegij iz 1. točke prvega odstavka 236. člena ZKP ter se kot obdolženčeva žena odrekla pričevanju, zaradi česar je sodišče prve stopnje zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z izpodbijanim sklepom izločilo iz spisa. Takšna odločitev sodišča prve stopnje pa ni pravilna, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo po 148. členu ZKP. Pri zbiranju obvestil gre namreč za dejavnost uradnih oseb državnega organa, medtem ko je za kazensko ovadbo značilna prosta odločitev ovaditelja, da bo državnega tožilca seznanil, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Kazenska ovadba oškodovanca, četudi gre za privilegirano pričo, ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Iz spisa se izločijo le tisti dokazi, za katere ZKP izrecno določa, da se sodba nanje ne sme opirati, medtem ko zapisnik o sprejemu ustne ovadbe ni takšen primer.1 Glede na navedeno državni tožilec, ki se sklicuje na citirano sodno prakso, utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje zapisnika o sprejemu ustne ovadbe ne bi smelo izločiti.

6. Državnemu tožilcu pa je pritrditi tudi, ko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev obrazložilo z navedbami, ki se nanašajo na izločitev „uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od privilegirane priče C. C. (strica obdolženega) in D. D. (babice obdolženega),“ katera pa v obravnavani zadevi nista bila zaslišana, niti predlagana za zaslišanje, zaradi česar je podano nasprotje med izrekom in razlogi sklepa, s tem pa tudi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.

7. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče o pritožbi državnega tožilca odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Sodba VS RS I Ips 35/2003 z dne 2. 12. 2004, sklepi VSL V Kp 13340/2017 z dne 5. 12. 2018, V Kp 43706/2016 z dne 11. 5. 2017, V Kp 20185/2015 z dne 13. 10. 2015 ter sklep VSM V Kp 22595/2015 z dne 22. 7. 2015 in sklep VSC I Kp 337/2009 z dne 13. 4. 2010.