Jedro

Sodišče prve stopnje bi zaradi skopih navedb v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko zaslišalo storilca in na zaslišanju, ki je namenjeno razjasnitvi okoliščin v zvezi s prognozo ali je mogoče pričakovati, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal, da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih, ugotovilo potrebne okoliščine za sprejem odločitve o storilčevem predlogu. Prav tako pa bi sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja moralo upoštevati in se opredeliti tudi do zatrjevanega dejstva, da bi zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ostal brez zaposlitve, ker tudi ta okoliščina nedvomno vpliva na odločitev storilca o nadaljnjem ravnanju in spoštovanju predpisov o varnosti cestnega prometa, saj je izguba zaposlitve nedvomno izredno huda posledica izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 25. 4. 2012 in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožujeta storilčeva zagovornika, ki v pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, da je pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevalo osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek, okoliščine, v katerih je storil prekršek, torej vse tiste okoliščine, ki jo določa peti odstavek 202. d. člena ZP-1 in morajo biti upoštevane pri oceni ali je mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov, vendar teh okoliščin ni ugotovilo, niti obrazložilo, čeprav je zaključilo, da ni mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov. Na kakšen način naj bi sodišče ocenilo izpostavljene okoliščine, ni z ničemer obrazloženo. Izpodbijani sklep je izdala sodnica, ki storilca v zadevi, v kateri mu je bilo izrečenih 24 kazenskih točk sploh ni obravnavala, pač pa je narok vodila višja pravosodna svetovalka S. I. in je sodnica le izdala sodbo ter tako ni imela nobena osebnega stika s storilcem in si je oceno o njegovi osebnosti in ostalih okoliščinah iz petega odstavka 202. d. člena ZP-1 niti ni mogla ustvariti. Za ustrezno ugotovitev navedenih okoliščin pa sta zagovornika v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predlagala tudi razpis naroka, na katerem bi sodišče zaslišalo storilca in ugotovilo vse potrebne okoliščine. Prvostopenjsko sodišča se tudi ni izreklo glede potrdila delodajalca, iz katerega izhaja, da vozniško dovoljenje potrebuje zato opravljanje dela komercialista na terenu, kot tudi ne do zdravniškega potrdila o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih, iz katerega izhaja, da je storilec telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil, pri čemer je bila poleg telesne ocenjena tudi duševna zmožnost storilca kot voznika. Zaključki sodišča, da ni mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov, so tako v nasprotju z ugotovitvami zdravnika specialista. Nadalje zagovornika še izpostavljata dejstvo, da je storilec prvi prekršek prekoračitve hitrosti v naselju storil 11. 6. 2009, naslednji historični dogodek, v katerem pa je storil dva prekrška, je bil 17. 2. 2011, torej več kot leto in pol. Pri tem je potrebno tudi upoštevati, da storilec dnevno prevozi veliko število kilometrov in v zadnjih 20 letih najmanj 70.000 km na leto, zato storilec ni voznik, ki bi mu bilo zaradi varnosti cestnega prometa potrebno za določen čas preprečiti udeležbo v cestnem prometu z motornimi vozili, pač pa bi se namen njegovega kaznovanja najbolje uresničil skozi rehabilitacijo preko udeležbe v psihosocialni delavnici in z ustrezno preizkusno dobo. Takšen ukrep bi na storilca deloval bistveno primerno in bolj preventivno kot odvzem vozniškega dovoljenja in preprečitev udeležbe storilca v cestnem prometu za določen čas. V posledici prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bi storilec namreč ostal tudi brez službe, saj je za delo komercialista na terenu vozniško dovoljenje nujno potrebno.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je res v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da je pri odločanju o odložitvi izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevalo osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo odgovornosti za prekršek, okoliščine, v katerih je storil prekršek in na tej podlagi ocenilo, da dejansko predstavlja nevarnost za cestni promet, vendar je v nadaljevanju obrazložitve le naštelo prekrške, za katere je storilec bil spoznan za odgovornega ter ugotovilo, da je v zadnjem primeru vozil pod visoko stopnjo alkohola v organizmu in povzročil prometno nesrečo ter da je dosegel skupno 29 kazenskih točk v cestnem prometu. Na podlagi takšnih ugotovitev je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da je storilec nevaren voznik, ki ne spoštuje predpisov varnosti cestnega prometa in da bi moral že najmanj takrat, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi storitve prekrška pokazati drugačen odnos do cestnoprometnih predpisov in do varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, katere s svojim načinom vožnje močno ogroža ter da ni mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov. Iz spisovnega gradiva je tudi razvidno, da je sodišče prve stopnje med priloge … vložilo zapisnik o zaslišanju obdolženca v zadevi PRp 105/2011 z dne 27. 2. 2011, vendar se do navedb storilca v zagovoru v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, prav tako pa pred izdajo izpodbijanega sklepa storilca ni zaslišalo. Glede na povzeto je mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da se sodišče prve stopnje zgolj sklicuje na okoliščine, ki jih peti odstavek 202. d člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa kot odločilne pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da pa teh okoliščin, med katerimi je tudi storilčev odnos do storjenih prekrškov, ni ugotavljalo in presojalo in se ni izjasnilo o storilčevem obnašanju po storjenem prekršku, stopnji njegove odgovornosti za prekršek in o okoliščinah, v katerih je storil prekršek, saj iz teh okoliščin niti ni ugotavljalo. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo zgolj skope ugotovitve glede vrste in števila prekrškov, ki jih je obdolženec storil s katerimi je dosegel in presegel število kazenskih točk, ne pa tudi okoliščin, ki bi kazale na storilčev odnos do lastnega ravnanja, do storjenih prekrškov in njegovega obnašanja po storjenih prekrških, je odločitev prvostopenjskega sodišča preuranjena. Pritrditi je namreč tudi pritožbenim navedbam, da bi sodišče prve stopnje zaradi skopih navedb v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko zaslišalo storilca in na zaslišanju, ki je namenjeno razjasnitvi okoliščin v zvezi s prognozo ali je mogoče pričakovati, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal, da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih, ugotovilo potrebne okoliščine za sprejem odločitve o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav tako pa bi sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja moralo upoštevati in se opredeliti tudi do zatrjevanega dejstva, da bi zaradi izrekanja in izvrševanja ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ostal brez zaposlitve, saj je opravljal delo komercialista na terenu, za kar pa je veljavno vozniško dovoljenje nujni pogoj. Tudi ta okoliščina nedvomno vpliva na odločitev storilca o nadaljnjem ravnanju in spoštovanju predpisov o varnosti cestnega prometa, saj je izguba zaposlitve nedvomno izredno huda posledica izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker tako prvostopenjsko sodišče vseh odločilnih okoliščin za odločitev o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni ugotavljalo in se posledično tudi do njih ni opredelilo, je odločitev o zavrnitvi storilčevega predloga preuranjena, pritožba zagovornikov pa utemeljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi storilčevih zagovornikov ugodilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče natančno raziskati tudi ostale okoliščine, ki v skladu s petim odstavkom 202. d člena ZP-1 vplivajo na odločitev o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po potrebi tudi z zaslišanjem storilca, na katerem bo lahko razjasnilo okoliščine v zvezi s prognozo, da bo storilec izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih in da ne bo več ponavljal prekrškov, za svoje ugotovitve in zaključke pa bo moralo navesti tudi jasne, razumljive in prepričljive razloge.