Jedro

Za spore o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti je stvarno pristojno socialno sodišče, torej tudi za spor o črtanju konkretne osebe iz evidence iskalcev zaposlitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1705/2000-8 z dne 2.8.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se je Upravno sodišče Republike Slovenije v tej zadevi izreklo za stvarno nepristojno (1. točka izreka) in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani (2. točka). Tožnik je namreč pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložil tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 22.8.1995, s katero je bila odločba Republiškega zavoda za zaposlovanje, Enote S. z dne 11.1.1994 odpravljena, hkrati pa je bilo še odločeno, da se tožnika črta iz evidence iskalcev zaposlitve z dnem 14.1.1994. Sodišče je odločitev, da ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu, oprlo na določbo prvega odstavka 17. člena in prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP), v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00 - ZUS), ker je po 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS) za odločanje v sporih o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti pristojno socialno sodišče. S sklicevanjem na določbe 16., 17., 68., 69. in 70. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 71/93 in 38/94 - ZZZPB) je presodilo, da je z vpisom v evidenco brezposelnih oseb pogojeno uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, iz česar sledi, da prenehanje vodenja osebe v tej evidenci pomeni nemožnost uveljavljanja teh pravic s strani brezposelne osebe. Zato je to sodišče pristojno tudi za odločanje o sporu, kadar se konkretna oseba črta iz evidence iskalcev zaposlitve.

Tožnik v pritožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita in da ima vse pravice kot vsak brezposelni državljan Slovenije. Predlaga, naj se njegovi pritožbi ugodi tako, da se ga vpiše v evidenco iskalcev zaposlitve.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu glede na določbo 5. člena ZDSS, po kateri je za spore o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti stvarno pristojno socialno sodišče, torej tudi za spor o črtanju konkretne osebe iz evidence iskalcev zaposlitve. Ker pa le stvarno pristojno sodišče lahko odloča, ali je izpodbijana odločba zakonita, tožnik v tem upravnem sporu ne more uspeti s pritožbenimi ugovori.

Pritožbeno sodišče je pritožbo na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.