Jedro

Zaradi zmanjšanega obsega dela pri toženi stranki se je potreba po delu delavcev na delovnem mestu monter 2 zmanjšala in se je tožena stranka posledično odločila reorganizirati delovni proces ter zmanjšati število zaposlenih na tem delovnem mestu. Zato sta presodili, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 12. 6. 2014 in zahtevka za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak še traja. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek za reintegracijo in reparacijo. Presodilo je, da je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da tožnici odpoved ni bila podana zaradi njenega bolniškega staleža. 2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče preširoko in nepravilno presojalo razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri toženi stranki naj bi zaposlili nove delavce, kar dokazuje, da ni obstajal poslovni razlog. Sodišči nižjih stopenj niti nista ugotavljali, ali je res šlo za poslovni razlog, zaradi česar sta zmotno uporabili materialno pravo.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnica se v reviziji sklicuje na razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ker v nadaljevanju tega revizijskega razloga ne obrazloži, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev ni moglo preizkusiti.

8. Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu monter 2. Tožena stranka ji je dne 12. 6. 2014 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

9. Za zakonitost takšne odpovedi mora biti podan resničen razlog na strani delodajalca, in sicer ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali drug podoben razlog (1. alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih, v nadaljevanju ZDR-1). To pomeni, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali ne sme prikrivati dejansko kakšnega drugega razloga, predvsem pa ne katerega od neutemeljenih odpovednih razlogov iz 90. člena ZDR-1. 10. Sodišči nižjih stopenj sta v postopku presojali, ali je bil poslovni razlog tudi dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Ugotovili sta (dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano – tretji odstavek 370. člena ZPP), da se je zaradi zmanjšanega obsega dela pri toženi stranki potreba po delu delavcev na delovnem mestu monter 2 zmanjšala in se je tožena stranka posledično odločila reorganizirati delovni proces ter zmanjšati število zaposlenih na tem delovnem mestu, in sicer s 24 na 21 zaposlenih. Zato sta presodili, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved. Revizijski očitek, da sodišči niti nista ugotavljali, ali je podan poslovni razlog, torej ni utemeljen.

11. Tožnica se v reviziji sklicuje na nove zaposlitve pri toženi stranki po podani odpovedi, ki naj bi dokazovale, da poslovni razlog ni obstajal. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da te navedbe pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto. Tega zaključka tožnica v reviziji ne izpodbija, zato navedb o novih zaposlitvah, ki jih sedaj uveljavlja tudi v reviziji, ni mogoče upoštevati.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Ker gre v zvezi z zahtevkom, o katerem je bilo odločeno, za spor po 41. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, je revizijsko sodišče v skladu z določbo petega odstavka tega člena odločilo, da tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.