Jedro

S popravnim sklepom ni mogoče odpraviti napak, ki jih storijo stranke pri oblikovanju tožbenega zahtevka, ampak le napake sodišča, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane sodbe.

Z zahtevanim popravkom bi sodišče prekoračilo postavljeni tožbeni zahtevek ter odločilo mimo volje toženke, ki je pripoznala postavljeni tožbeni zahtevek in ne obrazložitve tožbe.

V primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave sodišče sklepčnosti tožbe ni ne dolžno ne upravičeno presojati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožnika krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnikov za izdajo popravnega sklepa.

2. Tožnika v pravočasni pritožbi zoper izpodbijani sklep kot bistveno navajata, da je v tožbenem zahtevku prišlo do pomote pri navedbi parcelnih številk nepremičnin (569/5 in 569/4), medtem ko sta parcelni številki v obrazložitvi tožbe navedla pravilno (659/5 in 659/4). Menita, da bi sodišče prve stopnje moralo pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave po uradni dolžnosti upoštevati, da se tožbeni zahtevek nanaša na nepremičnini parc. št. 659/5 in 659/4. Navedeno bi sodišče moralo upoštevati tudi zato, ker gre sicer za nedovoljeno razpolaganje, saj ne moreta zahtevati prenehanja vznemirjanja na nepremičninah, ki nista v njuni lasti. Sodišče ne bi smelo izdati sodbe na podlagi pripoznave glede na to, da ni preverilo, ali je tožba sklepčna oziroma ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Gre za očitno napako, zato bi sodišče moralo skladno s prvim odstavkom 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izdati popravni sklep. Opozarjata, da sta prejela odgovor sodišča, da bo izdalo popravni sklep. Ne strinjata se z obrazložitvijo sodišča, da bi s popravo sodbe poseglo v načelo vezanosti na tožbeni zahtevek in tožnikoma prisodilo nekaj drugega, kot sta zahtevala, saj sta dokazala, na kateri dve nepremičnini se nanaša tožbeni zahtevek. Sodišče bi ju zato moralo skladno z materialno procesnim vodstvom opozoriti na ugotovljeno neskladnost. Predlagata spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru sta tožnika v tožbenem zahtevku zmotno zapisala parcelni številki nepremičnin, na katerih je toženka dolžna opustiti poseganje v lastninsko pravico. Glede na to, da je toženka pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje skladno s 316. členom ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Tožnika sta nato vložila predlog za izdajo popravnega sklepa, ker sta v izreku sodbe na podlagi pripoznave navedeni napačni parcelni številki nepremičnin. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožnikov za izdajo popravnega sklepa pravilno zavrnilo, saj s popravnim sklepom ni mogoče odpraviti napak, ki jih storijo stranke pri oblikovanju tožbenega zahtevka, ampak le napake sodišča, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane sodbe.1 Neodločilne so zato pritožbene navedbe, da gre za očitno napako, saj sta bili pravilni parcelni številki razvidni iz obrazložitve tožbe in predloženih zemljiškoknjižnih izpiskov. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno obrazložilo, da bi z zahtevanim popravkom prekoračilo postavljeni tožbeni zahtevek ter prav tako odločilo mimo volje toženke, ki je pripoznala postavljeni tožbeni zahtevek in ne obrazložitve tožbe.

6. Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva okoliščina, da je sodišče na elektronsko pošto tožnikov, da sta v izreku napačno navedeni parcelni številki nepremičnin in da sta bili v celotni tožbi številki pravilno navedeni, odpisalo, da bo izdalo popravni sklep. Sodišče prve stopnje je namreč nato pri pregledu spisa ugotovilo, da sodišče ni storilo napake, saj je izrek skladen s tožbenim zahtevkom.

7. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo napako v tožbenem zahtevku upoštevati po uradni dolžnosti ter da bi moralo preveriti, ali je tožba sklepčna in utemeljena. V primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave sodišče sklepčnosti tožbe ni ne dolžno ne upravičeno presojati. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da gre za nedovoljeno razpolaganje z nepremičninama, ker tožnika nista lastnika nepremičnin, navedenih v izreku sodbe, saj sodba učinkuje samo med strankama in pravic tretjih ne more prizadeti.2 Poleg tega navedene pritožbene navedbe niso pravno odločilne pri presoji pravilnosti zavrnitve predloga za izdajo popravnega sklepa, ampak so eventualno usmerjene zoper sodbo na podlagi pripoznave (zoper katero pa tožnika nista vložila pritožbe), kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Navedeno velja tudi za pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo v okviru materialnega procesnega vodstva tožnika na napako opozoriti.

8. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe neutemeljene. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnika s pritožbo nista uspela, zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glej L. Ude, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 199. 2 Glej A. Galič, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 80 in 82.