Jedro

Dejstvo, da delavec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostane brez prihodkov, ne pomeni avtomatično, da je na njegovi strani izkazana težko nadomestljiva škoda za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje njegovih družinskih članov kot eden izmed pogojev za izdajo začasno odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnici po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 5. 2010 plačevati nadomestilo plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 12. 12. 2003 za celotno obdobje prenehanja delovnega razmerja, to je od dne 10. 5. 2010 do ponovnega nastopa dela in sicer je tožena stranka dolžna tožnici obračunati bruto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznih mesečnih zneskov dalje do plačila ter ji priznati in izplačati vse druge pravice in denarne zahtevke iz delovnega razmerja, vse v 8 dneh pod izvršbo; zavrnilo je predlog, da začasna odredba učinkuje do preteka 30 dni po končanem pravdnem postopku; zavrnilo je predlog da ugovor in pritožba zoper začasno odredbo ne zadržita njene izvršitve, kot zavrnilo predlog za povrnitev stroškov postopka. Ugotovilo je, da v zadevi niso izkazani v celoti pogoji za izdajo začasne odredbe.

Tožnica se je pritožila zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostala brez sredstev za preživljanje tako za sebe kot za svoja mladoletna otroka. Poleg tega mora plačevati vse pripadajoče stroške v zvezi s stanovanjem. S tožencem nista razvezana, zaradi tega ni upravičena do morebitne oprostitve plačevanja stroškov v vrtcu. Poleg tega je dolžna prispevati tudi za nastanitev gospe N.M. v Domu za starejše osebe v ... V celoti so netočne in pavšalne ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj bi bila dobro materialno preskrbljena zaradi prodaje kapitalnega deleža, ki ga je imela kot družbenica tožene stranke v višini 20.000,00 EUR. V skladu z notarskim zapisom ji mora tožena stranka izplačati delež v navedeni višini šele do konca leta 2010. Tožena stranka z izdajo začasne odredbe ne bi utrpela hujših neugodnih posledic, v primerjavi s tistimi, ki bi ji nastale brez začasne odredbe. Tožena stranka je v letu 2009 izkazovala celotne prihodke v višini 172.654,00 EUR, kar pomeni, da uspešno posluje. V tej zvezi prilaga pritožbi konkretne bančne izpiske in podatke o svojem finančnem stanju ter podatke o poslovanju tožene stranke. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep, tako da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere opozarja pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožničine pritožbene navedbe še odgovarja.

Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe uveljavlja razlog verjetnosti izkazane terjatve zaradi nezakonitosti izredne pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 5. 2010 ter razlog težko nadomestljive škode, ki ji bo nastala zaradi takšne odpovedi, pri čemer tožena stranka zaradi izdaje začasne odredbe ne bo utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi ji nastale brez njene izdaje.

Začasne odredbe so sredstva zavarovanja terjatev, s katerimi se dolžniku prepove določeno ravnanje, da se obstoječe stanje ne spremeni na škodo upnika. Namen začasnih odredb je predvsem v zavarovanju terjatev pred spremembami, ki bi omogočile ali znatno otežile njihovo bodoče uveljavljanje. Odločilno je, da se z začasnimi odredbami sporno razmerje le delno in začasno rešuje. V primeru, da upnik uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve, mora v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov enakim tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju, ob tem da mora izkazati še obstoj vsaj ene izmed predpostavk iz določbe drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in spremembe). Terjatev je verjetno izkazana, kadar okoliščine, ki govorijo v prid obstoju določenega dejstva, prevladujejo nad tistimi, ki se nanašajo proti obstoju takšnega dejstva. Pri obstoju pogoja težko nadomestljive škode pa je potrebno poudariti, da takšna škoda ne predstavlja vsako zmanjšanje premoženja že zato, ker bi jo bilo v bodoče s težavo odpraviti, temveč znatna škoda, ki bi v takšni meri prizadela upnika, da bi jo bilo težko sanirati. Poleg tega upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bo dolžnik s predlagano začasno odredbo utrpel le neznatno škodo. Vendar mora tudi za izkazanost neznatne škode navesti konkretna dejstva in predlagati ustrezne dokaze.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami v izpodbijani sodbi o izkazanosti verjetnosti terjatve glede nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V tej zvezi tožbene navedbe in predloženi listinski dokazi, ki se nanašajo na uvedbo postopka izredne odpovedi in samo odpoved pogodbe po vsebini, v tej fazi postopka (tožnici med ostalim pred odpovedjo ni bil omogočen zagovor) izkazujejo verjetnost izkazane takšne terjatve. Vendar je za presojo zadeve pomembno, da tožnica ni izkazala tudi uveljavljenih preostalih kumulativnih pogojev za izdajo začasne odredbe, ki se nanašajo na obstoj težko nadomestljive škode ter na razlog, da tožena stranka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela hujših neugodnih posledic.

Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam v izpodbijanem sklepu, da dejstvo, ko delavec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostane brez prihodkov, še ne pomeni, da je na njegovi strani izkazana težko nadomestljiva škoda za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje njegovih družinskih članov. Vendar tožnica glede tega zatrjuje, da prejema določena sredstva s strani prejšnjega partnerja za prvega otroka, kot nadalje s strani direktorja tožene stranke za njunega skupnega otroka. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča se tožnica na življenjsko ogroženost njene družine ne more sklicevati in tudi ne na svojo nadaljnjo nezaposlenost, glede katere ne navaja sprejemljivih razlogov, zakaj bi težko našla drugo delo.

Tožnica je sicer v pritožbi, ko je predložila nove dokaze, opozorila na svoje slabo finančno stanje ter na drugi strani na pozitivne poslovne rezultate tožene stranke v letu 2009 z namenom, da izkaže pogoj, da tožena stranka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela nobenih neugodnih posledic. Vendar po ugotovitvi pritožbenega sodišča tako predloženi dokazi predstavljajo dokazno novoto, ki se v skladu z določbo 337. člena v zvezi s 286. členom ZPP v pritožbenem postopku ne morejo upoštevati.

Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sklepa ugotovilo, da pritožbene navedbe, ki jih uveljavlja tožnica v vloženi pritožbi, niso utemeljene. Zato jo je zavrnilo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).