Jedro

Glede na navedeno je potrebno zaključiti, da ni mogoče ugotoviti, kdaj in kako naj bi nastala katera od treh bioloških sledi, najdenih na ročaju kladiva št. 2, in je tako enako verjetno, da je katerakoli od sledi nastala pred izvršitvijo kaznivega dejanja, kot je verjetno, da je nastala med izvršitvijo. Prav tako, kot že pojasnjeno, zgolj prisotnost biološke sledi na predmetu, uporabljenem pri kaznivem dejanju, ob odsotnosti kakršnihkoli drugih dokazov, donorja te biološke sledi ne more povezati s kaznivim dejanjem na način, da bi se mu lahko nedvomno očitalo storilstvo ali udeležba. Zgolj verjetno, ne pa tudi gotovo je, da je katero od najmanj treh bioloških sledi, najdenih na ročaju kladiva št. 2, pustil storilec kaznivega dejanja. Pri tem pa bi bilo tudi v primeru, da bi ena od bioloških sledi z ročaja kladiva št. 2 nedvomno pripadala storilcu, v odsotnosti drugih dokazov povsem enako verjetno, da je storilec katerikoli od treh donorjev. Razlog, da je bil obtoženec povezan z obravnavanim kaznivim dejanjem tako leži zgolj v dejstvu, da se je njegov DNK profil - za razliko od profila preostalih donorjev biološke sledi, najdene na ročaju kladiva - že predhodno nahajal v bazi zaradi drugega kaznivega dejanja. Postopanje, po katerem bi bil v kazenskem postopku obsojen eden od enako verjetnih osumljencev zgolj zato, ker je povratnik oziroma ker drugi potencialni osumljenci še niso bili predhodno zaznani s strani preiskovalnih organov, pa je seveda v nasprotju z domnevo nedolžnosti in v pravni državi povsem nevzdržno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo obtoženega A. A. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe, zaradi kaznivega dejanja ropa po drugem v zvezi s prvim odstavkom 206. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada “zagovornice” obremenjujejo proračun.

2. Zoper sodbo se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožila okrožna državna tožilka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da obtoženca spozna za krivega kaznivega dejanja po obtožbi in mu izreče zaporno kazen v trajanju treh let in osem mesecev zapora.

3. Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obtoženca, odvetniki iz Odvetniške pisarne B., d. o. o. iz K. Predlagali so, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi podrobno in korektno povzelo vse izvedene dokaze ter povsem pravilno ugotovilo dejansko stanje. Potek obravnavanega ropa Zlatarne X., kot je opisan v izreku in ugotovljen v obrazložitvi sodbe, je nesporno razviden tako iz posnetkov videonadzornih kamer kot tudi iz prepričljivih in skladnih izpovedb večih prič. Osrednji izziv pa je pri obravnavanem kaznivem dejanju predstavljala identifikacija storilcev. Nedvomno in pravilno je bilo ugotovljeno, da so pri kaznivem dejanju v času izvršitve neposredno sodelovale tri osebe, ki so izvedle rop Zlatarne X., ter voznik za pobeg. Vendar so bili vsi udeleženci kaznivega dejanja zakriti tako, da njihov obraz ni bil viden ter nosili rokavice. Posledično jih nobena od prič ni mogla dovolj določno opisati ali prepoznati. Nadalje je izvedenec antropolog pojasnil, da zaradi slabe kvalitete posnetkov videonadzornih kamer in zamaskiranosti storilcev ni mogoče določiti nobenih parametrov antropoloških značilnosti.

6. Je bilo pa na predmetih, ki so bili najdeni na kraju kaznivega dejanja oziroma so bili uporabljeni pri kaznivem dejanju, najdenih več bioloških sledi različnih donorjev. V avtomobilu Toyota, ki je bil uporabljen za beg s kraja kaznivega dejanja, je bilo med drugim najdenih več bioloških sledi in sledi papilarnih linij, za katere iz 16. strani Poročila o preiskavi z mnenjem MNZ GPU NFL z dne 25.2.2016 (l. št. 151) izhaja, da nedvomno pripadajo C. C. Na enemu od kladiv, najdenih v notranjosti zlatarne (sled št. 36), ter na sivem dežniku Derby in deski, najdeni pri vratih zlatarne, so bile najdene biološke sledi, za katere iz 16. strani Poročila o preiskavi z mnenjem MNZ GPU NFL z dne 25.2.2016 izhaja, da nedvomno pripadajo D. D. (prej D.). Nadalje so bile na pištoli, s katero je eden od roparjev ustrelil E. E., ter na enemu od koles, ki so jih storilci uporabili za pobeg, najdene sledi tretjega donorja, označenega kot neznana moška oseba C, na sedežu drugega kolesa sledi donorja, označenega kot neznana moška oseba oseba D, na cigaretnih ogorkih v notranjosti avtomobila pa so bile izolirane biološke sledi štirih neznanih moških donorjev (str. 17).

7. Obtoženemu A. A. se očita, da naj bi pri kaznivem dejanju sodeloval kot storilec, in sicer tako, da naj bi preoblečen v žensko s torbo in barvnim dežnikom Derby v rokah pozvonil in prvi vstopil v Zlatarno X., nato pa naj bi omogočil vstop še ostalima dvema storilcema ter sodeloval pri razbijanju vitrin z enim od kladiv (ki je bilo nato najdeno izven zlatarne, na tleh bližnjega prehoda – t. i. kladivo št. 2) ter v torbo, ki jo je prinesel, pomagal naložiti odtujene predmete. Na barvnem dežniku Derby, s katerim naj bi rokoval obtoženec, je bila najdena mešana biološka sled vsaj treh neznanih moških donorjev, ki tekom postopka niso bile identificirane.

8. Na ročaju kladiva št. 2 je bil ugotovljen kompleksni profil, ki je po oceni NFL mešana biološka sled najmanj treh in največ štirih donorjev moškega spol (l. št. 444). Iz Poročil z mnenjem MNZ GPU NFL z dne 22. in 25 2. 2016 sicer izhaja, da najdena mešana biološka sled ni uporabna za kakršnokoli individualizacijo (l. št. 104 in l. št. 151). Iz zadnjega Poročila z mnenjem MNZ GPU NFL z dne 19.1.2017 (l. št. 372) pa izhaja, da so na podlagi informacij, ki jih je pridobila policija na podlagi zbiranja obvestil, najdene biološke sledi primerjali z DNK profilom obtoženca, ki se je nahajal v bazi, ker mu je bil vzorec odvzet dne 30.5.2016 v povezavi z ropom Zlatarne Y. Takrat so naknadno ugotovili, da se v mešani biološki sledi, najdeni na ročaju kladiva št. 2, nahaja sled, ki “zelo verjetno” pripada obtožencu – zaključili so, da je takšen profil STR 66.314-krat bolj verjeten, če je biološka sled, najdena na ročaju kladiva št. 2, mešanica bioloških sledi obtoženca in še dveh naključnih nesorodnih oseb iz naše populacije, kot če gre za mešanico bioloških sledi treh naključnih nesorodnih oseb iz naše populacije.

9. Pritožba sicer povsem pravilno naniza ugotovitve, da je bilo kladivo št. 2 nedvomno uporabljeno za izvršitev kaznivega dejanja in najdeno v neposredni bližini kraja izvršitve kaznivega dejanja ter da je storilec, ki je bil oblečen v ženska oblačila, to kladivo držal v roki ter se ga dotikal. Iz posnetkov videonadzornih kamer je razvidno tudi, da se je navedeni storilec z rokavicami dotikal delov svojega telesa, s čimer bi lahko na kladivo prenesel svojo biološko sled, kot je pojasnila tudi izvedenka.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno ugotovilo, da je bila na ročaju kladiva št. 2 najdena (med drugim) biološka sled, ki pripada obtožencu (prav: verjetno oziroma zelo verjetno), vendar pritožbeno sodišče opozarja, da je to edini dokaz, ki obtoženca povezuje z očitanim mu kaznivim dejanjem in pri tem izpostavlja, da je potrebno upoštevati tudi kvaliteto oziroma dokazno vrednost in moč takšnega dokaza. Biološka sled, najdena na predmetu, povezanim s kaznivim dejanjem, je lahko močan indic, da je donor te sledi na nek način povezan s kaznivim dejanjem, vendar zgolj takrat, kadar je mogoče z verjetnostjo, ki meji na gotovost ugotoviti, da biološka sled nedvomno pripada temu donorju. Tudi v tem primeru pa je dokazna vrednost takšnega indica odvisna od vseh relevantnih okoliščin, pri čemer mora biti za obsodilno sodbo tak indic podkrepljen s sklenjenim krogom drugih indicev oziroma dokazov, ki skupaj onkraj razumnega dvoma dokazujejo, da je posameznik dejansko udeleženec (v širšem smislu) očitanega mu kaznivega dejanja – en sam indic, pa naj bo še tako zanesljiv, namreč ne zadošča za obsodbo.1 Razen primeroma, če bi bila biološka sled kontaktna in bi bila izolirana (najdena) na žrtvi (oškodovancu) kaznivega dejanja, ali pa če bi bila v obravnavanem primeru najdena npr. na razbitem steklu vitrine v kateri so bile kasneje ukradene ure v Zlatarni X. 11. Glede na pojasnjeno je potrebno upoštevati dejstvo, da iz izsledkov NFL izhaja (l. št. 372, točka 3), da opisna lestvica verjetnosti, kot jo uporabljajo za določitev stopnje verjetnosti hipotez, ki jih preverjajo, kot najvišjo stopnjo prepričanja predvideva “nedvomno”, pri obtožencu pa je bilo ugotovljeno, da ena od bioloških sledi, najdenih na ročaju kladiva št. 2, “zelo verjetno” pripada obtožencu. Nadalje iz izvedenskega mnenja izvedenke za kriminalistično tehnične preiskave (l. št. 715) izhaja, da je kompleksni profil, ugotovljen na ročaju kladiva št. 2, “veliko bolj verjeten” pri hipotezi, da gre za mešanico obtoženčevega DNK in še dveh neznanih oseb slovenske populacije, kot pri nasprotni hipotezi, da gre za mešanico bioloških sledi treh neznanih oseb iz slovenske populacije. Vendar je izvedenka predstavila lestvico verjetnosti, ki jo je pri tem uporabila in iz katere je razvidno, da sta na lestvici kot višji stopnji od “veliko bolj verjetno” nahajata še opisni stopnji verjetnosti “daleč bolj verjetno” in “meji na gotovost” (str. 3 izvedenskega mnenja na l. št. 715). Biološka sled tako že sama po sebi izkazuje zgolj “verjetnost”, da gre za biološko sled obtoženca, in ne gotovosti, ki se zahteva za obsodilno sodbo, posledično pa je že iz tega razloga potrebno obtoženca v dvomu oprostiti. Verjetnost o obstoju določenega indica namreč nikakor ne more predstavljati zanesljivega indica v indičnem krogu – še več: ob pomanjkanju drugih zanesljivih indicev sploh ne more predstavljati indica v škodo obsojenca.2

12. Poleg tega je potrebno poudariti, da je bila na ročaju kladiva št. 2 najdena mešana biološka sled vsaj treh oseb, in sicer obtoženca ter še dveh neznanih donorjev, katerih STR NGM profil se ne ujema z nobeno od ostalih najdenih bioloških sledi in nobenim od identificiranih profilov. V postopku je bilo nedvomno ugotovljeno, da so pri kaznivem dejanju neposredno, torej s prisotnostjo v draguljarni, delovale le tri osebe. Nehomogena biološka sled, najdena na ročaju kladiva št. 2, glede na ugotovitve NFL vsebuje biološko sled najmanj treh donorjev, in sicer ena od zaznanih komponent dotične mešane biološke sledi zelo verjetno pripada obtožencu, preostali dve pa neznanima moškima osebama, katerih profil se ne sklada niti s STR profilom D. D., niti s STR profilom C. C. Glede na navedeno je torej potrebno zaključiti, da sta biološki sledi vsaj dveh donorjev iz mešane biološke sledi, najdene na ročaju kladiva št. 2, nastali pred neposredno izvršitvijo kaznivega dejanja. V zvezi s tem je izvedenka pojasnila, da ni mogoče določiti časa, niti načina nastanka bioloških sledi in o tem podrobneje govori tudi izpodbijana sodba (zlasti str. 30 in sledeče).

13. Nadalje ne gre zanemariti niti dejstva, da je bila biološka sled obtoženca najdena zgolj na ročaju kladiva št. 2 in ne tudi na drugih predmetih, povezanih s kaznivim dejanjem (denimo na ročaju dežnika Derby, ki se ga je sicer dotikal storilec, oblečen v ženska oblačila), na drugi strani pa je bila biološka sled D. D. najdena na več predmetih, ne pa tudi na ročaju kladiva št. 2, čeprav je bil on zadnji, ki naj bi rokoval s tem kladivom (ko ga je zavihtel proti E. E. in nato pustil na prehodu v neposredni bližini zlatarne).

14. Glede na navedeno je potrebno zaključiti, da ni mogoče ugotoviti, kdaj in kako naj bi nastala katera od treh bioloških sledi, najdenih na ročaju kladiva št. 2, in je tako enako verjetno, da je katerakoli od sledi nastala pred izvršitvijo kaznivega dejanja, kot je verjetno, da je nastala med izvršitvijo. Prav tako, kot že pojasnjeno, zgolj prisotnost biološke sledi na predmetu, uporabljenem pri kaznivem dejanju, ob odsotnosti kakršnihkoli drugih dokazov, donorja te biološke sledi ne more povezati s kaznivim dejanjem na način, da bi se mu lahko nedvomno očitalo storilstvo ali udeležba. Zgolj verjetno, ne pa tudi gotovo je, da je katero od najmanj treh bioloških sledi, najdenih na ročaju kladiva št. 2, pustil storilec kaznivega dejanja. Pri tem pa bi bilo tudi v primeru, da bi ena od bioloških sledi z ročaja kladiva št. 2 nedvomno pripadala storilcu, v odsotnosti drugih dokazov povsem enako verjetno, da je storilec katerikoli od treh donorjev. Razlog, da je bil obtoženec povezan z obravnavanim kaznivim dejanjem tako leži zgolj v dejstvu, da se je njegov DNK profil – za razliko od profila preostalih donorjev biološke sledi, najdene na ročaju kladiva – že predhodno nahajal v bazi zaradi drugega kaznivega dejanja. Postopanje, po katerem bi bil v kazenskem postopku obsojen eden od enako verjetnih osumljencev zgolj zato, ker je povratnik oziroma ker drugi potencialni osumljenci še niso bili predhodno zaznani s strani preiskovalnih organov, pa je seveda v nasprotju z domnevo nedolžnosti in v pravni državi povsem nevzdržno.

15. Upoštevaje vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter svoje zaključke v sodbi tudi ustrezno obrazložilo. Ker torej niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti kršitve, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena in 386. člen ZKP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Sodba VSRS I Ips 53384/2014 z dne 10.11.2018, odst. 51. 2 Sodba VSRS I Ips 53384/2014 z dne 10.11.2018, odst. 43.