Jedro

ZIP ni vseboval določbe, kot jo ima sedaj veljavni ZIZ v 2. odst. 141. čl., ki določa, da če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni priliva sredstev, sodišče izvršbo ustavi. ZIP je v 202. čl. izrecno določal, da se v takšnih primerih izvršba ne ustavi, temveč mora banka neizvršljiv sklep obdržati v evidenci.

Glede na takšne določbe ZIP je mogoče 2. odst. 141. čl. ZIZ uporabiti samo za sklepe, ki so v evidenci bank eno leto od uveljavitve ZIZ, torej od 15.10.1998. V prehodnem obdobju je potrebno sklepe o izvršbi na sredstva na dolžnikovih računih, ki so postali pravnomočni še po določilih ZIP, obravnavati v smislu 202. čl. ZIP, saj bi sicer sodišče prekršilo upnikove procesne pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na sredstva na računu pri banki, ker na dolžnikovem računu več kot eno leto ni bilo priliva sredstev, sklicujoč se na 2. odst. 141. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da njegova terjatev še vedno ni poplačana, zato na podlagi 3. odst. 34. čl. ZIZ predlaga rubež premičnin, plače ter poizvedbe o delovnem mestu dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

Sklep o izvršbi, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje opravljalo izvršbo z rubežem dobroimetja na dolžnikovem računu, je postal pravnomočen dne 24.2.1994, torej v času, ko je veljal Zakon o izvršilnem postopku (Ur. list. SFRJ 20/78 do 27/90, v nadaljevanju ZIP). ZIP ni vseboval določbe, kot jo ima sedaj veljavni ZIZ v 2. odst. 141. čl., ki določa, da če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni priliva sredstev, sodišče izvršbo ustavi. Takšne določbe ZIP ni imel, saj je v 202. čl. izrecno določal, da se v takšnih primerih izvršba ne ustavi, temveč mora banka neizvršljiv sklep obdržati v evidenci, vse dokler ni možno opraviti izvršbe (oziroma, dokler izvršitev terjatve ne zastara).

Glede na takšne določbe ZIP je mogoče 2. odst. 141. čl. ZIZ uporabiti samo za sklepe, ki so v evidenci bank eno leto od uveljavitve ZIZ, torej od 15.10.1998 (prim. 302. čl. ZIZ). V prehodnem obdobju je potrebno sklepe o izvršbi na sredstva na dolžnikovih računih, ki so postali pravnomočni še po določilih ZIP, obravnavati v smislu 202. čl. ZIP, saj bi sicer sodišče prekršilo upnikove procesne pravice.

Upniku je potrebno omogočiti, da prepreči ustavitev izvršbe, med drugim tudi s predlaganjem novih izvršilnih sredstev po 3. odst. 34. čl. ZIZ. Ker v času izdaje izpodbijanega sklepa (3.3.1999) zgoraj navedeni enoletni rok od uveljavitve ZIZ še ni potekel (niti ni potekel v času vložitve upnikove pritožbe), je napadena odločitev prvostopenjskega sodišča glede na vse povedano preuranjena. S sprejemom takšne odločitve je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe izvršilnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe, na kar utemeljeno opozarja upnik, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 380. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje obravnava upnikove predloge v vlogi z dne 21.5.1999 v smislu določil 3. odst. 34. čl. ZIZ, saj je glede na vse povedano njegov predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi pravočasen.