Jedro

Izhajajoč iz splošne prepovedi, po kateri policija ne sme zasliševati oseb kot obdolžencev, prič ali izvedencev (tretji odstavek 148. člena ZKP), sodba na obvestilih občanov tako ali tako ne sme temeljiti, po prepovedi iz drugega odstavka 18. člena ZKP pa še manj, če so bila obvestila zbrana s kršitvijo ustavno določenih pravic in temeljnih svoboščin. Obe prepovedi bi bili z izločitvijo izjave navedene priče, vključno s priloženo fotografijo dodatno zavarovani le v primeru, ko Z. D. ne bi smela biti zaslišana kot priča (235. člen ZKP) ali ko bi se zaradi okoliščin iz 236. člena ZKP odrekla pričevanju.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega D.V. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je 12. 2. 2020 po prvem odstavku 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog zagovornika obdolženega D.V. za izločitev dokazov. To je bilo storjeno s sklepom II K 37703/2019. 2. Zoper sklep se je zagovornik pritožil zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi.

3. Razen specificiranega izpodbojnega razloga pritožnik še navaja, da je sodišče prve stopnje sklep obrazložilo "neustrezno oziroma kontradiktorno", kar je bilo posredno razumeti v smeri bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ta ni podana, ker je pri ustreznosti razlogov (očitno) o odločilnih dejstvih treba izhajati iz predmeta odločitve iz izreka razumljivega sklepa, ki v obravnavani zadevi ni v zavrnitvi dokaznih predlogov, ampak v zavrnitvi predloga za izločitev dokazov. Glede tega so v obrazložitvi sklepa navedeni vsi razlogi, kot so dodatno navedeni še razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje predlagane dokaze zavrnilo. Razlogi so v obeh primerih izdatni, pritožnik pa napovedano protislovje na drugi strani pritožbe obrazloži z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem, ki je predmet posebej uveljavljenega in v nadaljevanju preizkušenega izpodbojnega razloga.

4. Pri tem je bilo najprej zaznano, da pritožnik niti v pritožbeni obrazložitvi ni navedel odločilnih dejstev, ki ne bi bila ugotovljena, glede pravilnosti ugotovljenih odločilnih dejstev pa je jedro v zatrjevanjih, da so policisti pridobili obdolženčevo fotografijo še preden so pričeli z zbiranjem obvestil v zadevi, da zato od A.Ž. kot posestnice fotografij in ne obdolženega niso imeli dovoljenja ter da tovrstnega ravnanja policije v predkazenskem postopku niti s sorazmernostjo ni mogoče upravičiti.

5. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno zlasti tedaj, ko je ostajalo v okvirih besedila drugega odstavka 83. člena ZKP, po katerem predmet izločitve niso katerikoli dokazi, temveč le dokazi, za katere je v zakonu določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Izjava ali obvestilo priče Z.D. policistom ni takšen dokaz, čeprav bi držalo, da obdolženčeva fotografija k izjavi ne bi smela biti priložena (pripeta). Izhajajoč iz splošne prepovedi, po kateri policija ne sme zasliševati oseb kot obdolžencev, prič ali izvedencev (tretji odstavek 148. člena ZKP), sodba na obvestilih občanov tako ali tako ne sme temeljiti, po prepovedi iz drugega odstavka 18. člena ZKP pa še manj, če so bila obvestila zbrana s kršitvijo ustavno določenih pravic in temeljnih svoboščin. Obe prepovedi bi bili z izločitvijo izjave navedene priče, vključno s priloženo fotografijo dodatno zavarovani le v primeru, ko Z.D. ne bi smela biti zaslišana kot priča (235. člen ZKP) ali ko bi se zaradi okoliščin iz 236. člena ZKP odrekla pričevanju. Ker sodišče prve stopnje takšnega primera ni obravnavalo, se zavrnitev pritožnikovega predloga za izločitev dokazov že na tem mestu izkaže za pravilno, ko je hkrati jasno, da bo lahko v danem primeru sodba oprta le na izpovedbi priče Z.D. na glavni obravnavi in v preiskavi, ko je opisala, kdaj, kje, kako in koliko fotografij so ji pokazali kriminalisti ter kaj jim je na to povedala. Vse drugo je stvar ugotavljanja in preverjanja sumov pri iskanju domnevnega storilca kaznivega dejanja v predkazenskem postopku, pa je končno neodločilno, kdaj in kako so policisti pridobili eno izmed obdolženčevih fotografij ter ali je bilo to sorazmerno z vidika intenzivnosti posega v obdolženčeve osebnostne pravice na eni strani in z vidika ustavnopravno dopustnega cilja na drugi. Pomembno je le, da so po pričinem zaslišanju v preiskavi rezultati predkazenskega postopka v tem delu dokazno izčrpani in da morebitna obdolženčeva obsodba na njihovi podlagi niti posredno ne more temeljiti. To za njeno veljavnost zadostuje in je v posledici z zakonsko nedoločeno izločitvijo izjave prič v predkazenskem postopku ni treba dodatno zavarovati.

6. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika D.V. odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Če bo za obdolženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tar. št. 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno zaključenem kazenskem postopku.