Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi hišnega pripora ni dovoljena.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zoper osumljenega F. B. zaradi poskusa storitve kaznivega dejanja uboja po 1. točki prvega odstavka 115. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1 odredila hišni pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Osumljencu se v hišni pripor všteje čas odvzema prostosti in se mu prepoveduje, da se brez posebnega dovoljenja sodišča oddalji iz bivališča, prav tako se mu prepoveduje vse stike z drugimi osebami, razen z ženo, hčerjo in sinom, sicer bo zoper njega odrejen pripor. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Osumljenčevi zagovorniki so zoper pravnomočni sklep o odreditvi hišnega pripora vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in drugih kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP. Zagovorniki predlagajo, da Vrhovno sodišče izpodbijani pravnomočni sklep spremeni tako, da osumljencu odpravi pripor.

3. Po četrtem odstavku 420. člena ZKP se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).

4. Osumljenčevi zagovorniki so zahtevo za varstvo zakonitosti vložili zoper pravnomočni sklep o odreditvi hišnega pripora. Kot je razvidno iz točke 3 tega sklepa, je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti le zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora (ter podaljšanju pripora s sklepom Vrhovnega sodišča ali v primeru podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice). Zahteva za varstvo zakonitosti osumljenčevih zagovornikov zoper pravnomočni sklep o odreditvi hišnega pripora torej ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.

5. Če bo za osumljenega F. B. nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi hišnega pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.