1. 12. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Staneta Lesjaka, Petrovče, na seji 1. decembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 149. člen Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-2). Zatrjuje, da je v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje z navedbami, da je lastnik nepremičnin, ki spadajo v območje urejanja v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS, št. 3/17), in da je upravni organ izdal sklep o uvedbi postopka za razlastitev ene izmed njegovih nepremičnin.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten interes, ki bi ga lahko imel kdor koli in v obrambi katerega bi lahko nastopal vsak posameznik, ne zadošča.[1]

3.Izpodbijani 149. člen ZVO-2 ureja omejitev in odvzem lastninske pravice zaradi izvajanja monitoringa naravnih pojavov ali stanja okolja. Pobudnik v pobudi ni navedel, na kakšen način naj bi izpodbijana zakonska določba posegala v njegov pravni položaj. Pobudnik bi moral izkazati, da predpis, ki ga izpodbija, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovemu predlogu privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Temu trditvenemu bremenu pobudnik z navedbami, da je lastnik zemljišč na območju urejanja državnega prostorskega načrta, in s trditvijo, da je bil uveden razlastitveni postopek, ni zadostil. Da bi se tak monitoring, kot ga ureja izpodbijana zakonska določba, izvajal na pobudnikovih zemljiščih, pobudnik ne trdi in ne izkaže. Zgolj dejstvo, da se pobudnik ne strinja z določeno pravno ureditvijo, pa ne zadošča za izkazanost pravnega interesa. Ker glede na navedeno pobudnik ni izkazal svojega pravnega interesa, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Tako na primer sklepi Ustavnega sodišča št. U-I-189/98 z dne 21. 5. 1998 (OdlUS VII, 90), št. U-I-269/01 z dne 14. 3. 2002 (OdlUS XI, 39) in št. U-I-123/21, Up-393/21 z dne 5. 7. 2021.