Jedro

Trditve, da ima dolžnik zarubljeno vso opremo in večino zalog, so premalo konkretizirane, da bi bilo njihovo resničnost mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni navedel, za katero opremo in zaloge gre, oziroma ni podal identifikacijskih podatkov o teh premičninah.

Slediti tudi ni mogoče trditvam o poslabšanju poslovanja v času od sestave zadnje bilance, trditvam o slabšem premoženjskem stanju, ko ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ter trditvam o velikem številu odprtih izvršilnih postopkov, saj dolžnik v njihovo potrditev ne v predlogu ne v pritožbi ni ne predlagal ne predložil nobenih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu 1. točke izreka, v katerem sodišče dolžnika ni oprostilo plačila sodnih taks v višini nad eno polovico, potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnika v tem postopku oprostilo plačilo sodnih taks do ene polovice za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka (1. točka izreka sklepa), ter plačilni nalog z dne 3. 9. 2014 razveljavilo v znesku 27,50 EUR (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se v delu, v katerem ga sodišče prve stopnje ni oprostilo plačila sodnih taks, pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je predlagal oprostitev plačila sodnih taks v celoti, sodišče prve stopnje pa mu je ugodilo le delno z obrazložitvijo, da naj bi imel dobre poslovne rezultate, čeprav ima blokirane transakcijske račune. Dolžnik opozarja, da je taka ugotovitev napačna, saj poslovni rezultati dolžnika niso dobri, zaradi česar zoper njega tudi potekajo izvršilni postopki in ima blokirane račune. Napačna je ugotovitev sodišča, da dolžnik ni izkazal, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Dolžnikova bilanca za leto 2013 sicer res izkazuje dobiček, vendar je ta nižji, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pokazatelj ekonomske uspešnosti podjetja ni le poslovni izid, temveč tudi ostali kazalniki, poleg tega je od oddaje bilance za leto 2013 minilo že 8 mesecev, v vmesnem času pa se je poslovanje dolžnika še dodatno poslabšalo. Posledica ogromnih dolžnikovih obveznosti so tudi izvršbe, ki se vodijo zoper dolžnika. Vse listine in dokazila so javno dostopni, sodišče pa mora pri odločanju upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Odločitev sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se je ne da preizkusiti. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63-2516/2013 z dne 26. 7. 2013, ZST-1B), lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Glede na navedeno dolžnik, ki je pravna oseba, oprostitve plačila sodnih taks v celoti, kot jo zahteva v pritožbi, sploh ne more doseči. 5. Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da izpodbijanega dela sklepa zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Sodišče prve stopnje je namreč svoj zaključek, da dolžnik izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks le v deležu do ½, oprlo na več ugotovljenih okoliščin, ki izhajajo iz predloženega obrazca ZST-1 s prilogami in iz navedb iz predloga za oprostitev plačila sodnih taks (dolžnikovo pozitivno poslovanje, pomanjkljive in neizkazane trditve o poslabšanem premoženjskem stanju, blokada transakcijskih računov, na katere pa je dolžnik v zadnjih treh mesecih sicer imel prilive). Iz obrazložitve sklepa je tako očitno, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta po skrbni presoji več pravno pomembnih okoliščin, vključno s premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem stranke, kot jo zahteva peti odstavek 11. člena ZST-1, te okoliščine pa so bile tudi po oceni višjega sodišča v konkretnem primeru ustrezno upoštevane.

6. Dolžnik je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks navedel, da bi takojšnje plačilo sodne takse resno ogrozilo njegovo dejavnost, saj posluje z izgubo, ima nizke kratkoročne terjatve in zelo visoke obveznosti, zarubljeno pa ima vso opremo in večino zalog. Višje sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je glede na razpoložljive podatke dolžnik uspel izkazati pogoje le za polovično oprostitev plačila sodnih taks. Iz podatkov, ki jih je predložil dolžnik in ki izhajajo iz AJPES, je namreč razvidno, da ima dolžnik sicer blokirane transakcijske račune, vendar pa je nanje imel prilive in tudi posluje z dobičkom, saj je imel v letu 2013 108.276 EUR bilančnega dobička. Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, torej dolžnik že iz tega naslova sredstva za delno plačilo objektivno nizke sodne takse za ugovor v znesku 55,00 EUR (oziroma ob upoštevanju polovične oprostitve 27,50 EUR) ima in jih kljub blokadi transakcijskih računov ter kljub visokim kratkoročnim obveznostim lahko zagotovi brez ogrožanja opravljanja svoje dejavnosti. Neutemeljeno in nerelevantno je zato izvajanje, da ima dolžnik zarubljeno vso opremo in večino zalog, višje sodišče pa ob tem še pojasnjuje, da so te trditve tudi premalo konkretizirane, da bi bilo njihovo resničnost sploh mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni navedel, za katero opremo in zaloge gre oziroma ni podal nobenih identifikacijskih podatkov o teh premičninah (Podatki v registru zastavnih pravic na premičninah pri AJPES so sicer res javni, kot opozarja dolžnik, vendar pa so dostopni le z vpisom enoličnega identifikacijskega znaka premičnine oziroma v primeru zalog in opreme prvega obveznega podatka, ki sestavlja enolični identifikacijski znak premičnine).

7. Slediti tudi ni mogoče (tudi sicer pavšalnim) trditvam o poslabšanju poslovanja v času od sestave zadnje bilance, trditvam o slabšem premoženjskem stanju, ko ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ter trditvam o velikem številu odprtih izvršilnih postopkov, saj dolžnik v njihovo potrditev ne v predlogu ne v pritožbi ni ne predlagal ne predložil nobenih dokazov (prim. prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Glede na navedeno in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu 1. točke izreka, v katerem sodišče dolžnika ni oprostilo plačila sodnih taks v višini nad eno polovico, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Višje sodišče še dodaja, da bo moral dolžnik, v kolikor želi doseči vsebinsko obravnavo ugovora zoper sklep o izvršbi, v 8 dneh od prejema sklepa višjega sodišča plačati sodno takso v znesku 27,50 EUR s podatki, navedenimi v plačilnem nalogu z dne 3. 9. 2014.