Jedro

Ker upraviteljica ni ugovarjala, da ne bi imela možnosti preveriti, ali je dolžnik res iskal zaposlitev, je bil ne glede na ugotovljeno nepravilnost kljub vsemu dosežen namen zakonske določbe , ki je v tem, da upravitelj lahko nadzira, ali stečajni dolžnik izpolnjuje svojo dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da se je dolžnik kmalu po začetku postopka osebnega stečaja zaposlil. Res je, da bi bili v primeru najdaljšega preizkusnega obdobja upniki (verjetno) poplačani v največji meri, vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, te okoliščine ni mogoče upoštevati dolžniku v škodo, tako da bi mu zaradi tega sodišče določilo najdaljše preizkusno obdobje. Takšno stališče bi bilo v nasprotju z namenom odpusta obveznost. Dolžnik ne sme biti kaznovan z daljšim preizkusnim obdobjem, če obstaja možnost, da se kaj nateče v stečajno maso, saj bi to pomenilo, da je osebam brez dohodkov, ki se ne trudijo poplačati svojih dolžnikov, določene krajše preizkusno obdobje kot tistim, ki k temu prispevajo po najboljših močeh.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep (z dne 30.3. 2022 in 10.6.2022) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (30.3.2022, p.d. 84) je sodišče prve stopnje (I.) zavrnilo ugovor stečajnega dolžnika proti odpustu obveznosti za skrajšanje preizkusnega obdobja in ugovor, ki ga je vložil upnik Javni sklad malega gospodarstva ... za podaljšanje preizkusnega obdobja.

2. Z dopolnilnim sklepom (10.6.2022, p.d. 88) je dopolnilo prej navedeni sklep tako, da je dodalo II. točko izreka, s katero je zavrnilo ugovor upnika (Javni sklad malega gospodarstva ...) proti odpustu obveznosti.

3. Zoper oba sklepa se je pritožil navedeni upnik pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagal, naj višje sodišče odloči, da ni pogojev za odpust obveznosti oziroma, da izpodbijana sklepa spremeni tako, da ugodi ugovoru upnika proti odpustu obveznosti, podrejeno pa, da se preizkusno obdobje podaljša do 12.3.2025. 4. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora za skrajšanje preizkusnega obdobja na dve leti se je pravočasno pritožni tudi dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlagal, naj višje sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bil zavrnjen njegov ugovor, razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

**6. V zvezi z upnikovo pritožbo zoper sklep (dopolnilni sklep z dne 10.6.2022), s katerim je sodišče zavrnilo upnikov ugovor proti odpustu obveznosti**

7. Upnik je v ugovoru uveljavljal, da ni pogojev za odpust obveznosti, ker dolžnik krši obveznosti iz 383.b, 384., 386., zlasti pa 401. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP.

8. Glede obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP (dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju), 384. člena ZFPPIPP (ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja) in 386. člena (omejitev poslovne sposobnosti) sodišče prve stopnje ni ugotovilo kršitev, saj je upraviteljica povedala, da je bil dolžnik vedno dosegljiv in ji je vedno pojasnil vse, ker je od njega zahtevala, navedenemu pa pritožba tudi ne nasprotuje.

9. V zvezi z obveznostmi iz 401. člena ZFPPIP (da mora dolžnik v primeru, da ni zaposlen in da je sposoben za delo, mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev) je upraviteljica na naroku povedala, da ji dolžnik sicer res ni poročal mesečno, vendar pa je že na uvodnem razgovoru je pojasnil, da se bo v kratkem zaposlil v podjetju svojega očeta, to pa je nato 4 mesece po začetku postopka osebnega stečaja tudi storil. Upraviteljica je na naroku zagotovila, da je po začetnih težavah s poročanjem komunikacija z dolžnikom stekla in je vedno predložil vse, kar je od njega potrebovala.

10. Višje sodišče poudarja, da je (kot vedno) pri odločitvi potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Kot je povedal dolžnik, upraviteljica ni nasprotovala (ustnemu) načinu komunikacije v zvezi s poročanjem o iskanju zaposlitve. Ker upraviteljica ni ugovarjala, da ne bi imela možnosti preveriti, ali je dolžnik res iskal zaposlitev, je bil po oceni višjega sodišča (ne glede na ugotovljeno nepravilnost) kljub vsemu dosežen namen zakonske določbe tretje alineje drugega odstavka 401. člena ZFPIPP, ki je v tem, da upravitelj lahko nadzira, ali stečajni dolžnik izpolnjuje svojo dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da se je dolžnik kmalu po začetku postopka osebnega stečaja zaposlil. 11. Višje sodišče zato ocenjuje, da ugotovljena kršitev (ob upoštevanju dolžnikovih pojasnil in izjave upraviteljice) ni takšna, da bi pomenila razlog za zavrnitev predloga za odpust obveznosti.

12. Višje sodišče pa še dodaja, da se strinja s pritožnikom, da dolžnik ni izkazal, da bi si (med postopkom odpusta obveznosti) poskušal najti drugo delo oziroma zaposlitev, ki bi mu glede na visoko izobrazbo prinašala temu ustrezen dohodek. Pri obstoječi zaposlitvi zaradi slabega poslovanja družb tudi po oceni višjega sodišča ni pričakovati pomembnih prilivov v stečajno maso. Zato bi bilo primerno, da si dolžnik (v preostanku preizkusne dobe) prizadeval najti zaposlitev, s katero bo lahko ustrezno prispeval v stečajno maso. Naloga upraviteljice pa je, da ga pri tem (še naprej) nadzoruje in v primeru morebitnih ugotovljenih kršitev vloži ugovor proti odpustu obveznosti (tretji odstavek 402. člena ZFPPIPP).

**13. V zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora proti sklepu odpustu obveznosti za skrajšanje preizkusnega obdobja**

14. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o odpustu obveznosti predlagal skrajšanje preizkusnega obdobja na eno leto (do 12.3.2021) in navedel, da terjatve do njega niso izraz njegove osebne potrošnje, temveč so posledica nezmožnosti poplačila dolga iz naslova solidarnega poroštva za gospodarsko družbo in so posledica situacij, na katere ni imel neposrednega vpliva in katerim se ni mogel izogniti. Ima status kmeta, ki mu ne prinaša večjih dohodkov kot je temeljni pogoj za preživetje. Nima premoženja niti prihodkov, ki bi lahko pomenili pričakovanje vplačil v stečajno maso.

15. Napačno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker tega ni predlagala že upraviteljica, tudi na ugovor dolžnika ne more določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let. Po tretjem odstavku 403. člena ZFPPIPP lahko proti oziroma dosledneje proti sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti ugovarja tudi dolžnik in z ugovorom uveljavlja, da je preizkusno obdobje, določeno v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, predolgo. S tem ugovorom lahko dolžnik uveljavlja tudi, da obstajajo okoliščine iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP in da bi zato preizkusno obdobje moralo biti krajše od dveh let. 16. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je pri tem, ko je s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določilo preizkusno obdobje treh let, upoštevalo vse za odločitev pomembne pomembne okoliščine, dolžnik pa v pritožbi ne zatrjuje obstoja novih razlogov, ki bi utemeljevali izredno skrajšanje preizkusne dobe.

17. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi, če bi dolžniku ugodilo in skrajšalo preizkusno obdobje, s tem izničilo verjetnost za oblikovanje stečajne mase. Pravilno ugotavlja, da so dolžnikovi prihodki razmeroma nizki, da pa vendar ni mogoče trditi, da ni realnih izgledov za povečanje dolžnikovega premoženja, saj že zadnji meseci nakazujejo, da so prihodki takšni, da že omogočajo prilive v stečajno maso.

18. Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgotrajnega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne izoblikuje, vendar pa je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti. V tem obdobju je na preizkusu, izpolnjevati mora z zakonom določene obveznosti (383.b, 384., 386. in 401. člen ZFPPIPP), upoštevati prepovedi iz 386. člena ZFPPIPP in živeti v skladu s svojimi možnostmi, pri vsem tem pa ga nadzira upravitelj. Šele če ta preizkus prestane, je upravičen do odpust obveznosti. Izredno skrajšanje preizkusnega obdobja je le izjema od siceršnjega pravila iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki je predvidena le za primere najbolj ogroženih socialnih skupin (tako tudi sklep VSL Cst 700/2017 ter dr. Nina Plavšak, Novela ZFPPIPP-G, Odvetnik, 2016, št.76). Tudi po oceni višjega sodišča stečajni dolžnik v to kategorijo ne spada.

19. Dolžnikove obveznosti, ki so sorazmerno visoke ter dejstvo, da glede na svojo starost in zdravstveno stanje s svojim delom lahko prispeva k povečanju stečajne mase, zato ne utemeljujejo skrajšanja preizkusne dobe tako, kot je to predlagal dolžnik.

**20. V zvezi z upnikovo pritožbo zoper sklep (z dne 30.3.2022), s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor za podaljšanje preizkusnega obdobja**

21. Upnik se zavzema za najdaljše preizkusno obdobje. Res je, da bi bili v primeru najdaljšega preizkusnega obdobja upniki (verjetno) poplačani v največji meri, vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, te okoliščine ni mogoče upoštevati dolžniku v škodo, tako da bi mu zaradi tega sodišče določilo najdaljše preizkusno obdobje (VSL Cst 215/2014). Takšno stališče bi bilo v nasprotju z namenom odpusta obveznost. Dolžnik ne sme biti kaznovan z daljšim preizkusnim obdobjem, če obstaja možnost, da se kaj nateče v stečajno maso, saj bi to pomenilo, da je osebam brez dohodkov, ki se ne trudijo poplačati svojih dolžnikov, določene krajše preizkusno obdobje kot tistim, ki k temu prispevajo po najboljših močeh. Iz listovne dokumentacije v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje že pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti upoštevalo višino dolgov stečajnega dolžnika (približno 148.000,00 EUR), to, da izvirajo iz danega solidarnega poroštva za gospodarsko družbo, in dolžino preizkusne dobe določilo v okviru ustaljene sodne prakse. Upoštevalo je, da dolžnik nima zdravstvenih težav, je polno delovno zmožen, živi z družino v hiši svojih staršev. Višje sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusne dobe je sodišče upoštevalo vse okoliščine v skladu s četrtim odstavkom 400. člena ZFPPIPP. V ugovorih stečajnega dolžnika in upnika pa ni trditevs, da bi se kakorkoli spremenile okoliščine, ki bi terjale drugačno določitev preizkusnega obdobja.

22. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.