Jedro

Oprostitev plačila dohodnine od dobička od kapitala po 2. točki drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 se nanaša le na odsvojitev stanovanja ali stanovanjske hiše. Pri tožnici ni šlo za takšno situacijo, saj je odsvojila parkirno mesto.

Za čas pridobitve nepremičnine se v smislu 101. člena ZDoh-2 šteje datum pravnega posla oziroma pravnega akta, s katerim se izkazuje lastništvo nad pridobljenim kapitalom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Ljubljana zavezanki odmeril dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin od davčne osnove 1.028,15 EUR po stopnji 20 % v znesku 205,63 EUR. Odločil je še, da mora biti odmerjena dohodnina plačana v 30 dneh. V obrazložitvi navaja, da je zavezanka v skladu z 326. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) vložila napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine - parkirnega mesta na naslovu … . V nadaljevanju se sklicuje na 97. - 99. člen Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Ugotavlja, da je bila nepremičnina pridobljena 16. 12. 2009, odsvojena pa 3. 7. 2012. V skladu s 132. členom ZDoh-2 pa je bila od davčne osnove 1.028,15 EUR odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala po stopnji 20 % v znesku 205,63 EUR.

Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT-499-05-110/2012-2 z dne 17. 12. 2012 pritožbo zavezanke zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi poudarja, da se za čas pridobitve kapitala po 101. členu ZDoh-2 in čas odsvojitve kapitala po 102. členu ZDoh-2 šteje datum sklenitve pogodbe oziroma pravnomočne sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katere je fizična oseba pridobila ali odsvojila kapital. Iz sklepa o dedovanju št. III D 714/2004 z dne 8. 6. 2005 je razvidno, da je zapustnikova hči – tožnica bila priglašena za zakonito dedinjo, med drugim tudi nepremičnine, ki v naravi predstavlja enoinpolsobno stanovanje na naslovu … . Zemljiškoknjižno sodišče je dne 28. 2. 2006 vknjižilo lastninsko pravico na parkirnem mestu na Republiko Slovenijo, v posledici česar je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo vknjižbo spremembe lastninske pravice. Šele dne 4. 2. 2011 se je tožnica na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1765/2009-2 z dne 18. 9. 2009 vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica na omenjenem parkirnem mestu. Gre za sodno odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da je pripadajoči del 1,5 sobnega stanovanja na naslovu … tudi pripadajoče parkirno mesto. Toženi stranki je bilo naloženo, da glede spornega parkirnega mesta izstavi za vpis v zemljiško knjigo primerno listino, sicer jo bo nadomestila sodba. V izrecni določbi prvega odstavka 101. člena ZDoh-2 se za čas pridobitve kapitala šteje datum pravnomočnosti sodne odločbe, na podlagi katere je oseba pridobila kapital. Res je bil pri tožnici najprej izdan sklep o dedovanju, kasneje pa je bilo s sodno odločbo ugotovljeno, da je v zapuščino spadalo tudi sporno parkirno mesto. V smislu davčnih posledic prenosa lastninske pravice na nepremičnini, je po izrecni dikciji zakonske ureditve, relevanten trenutek pravnomočnosti tiste sodne odločbe, na podlagi katere je sploh možen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ta je bila za tožnico na spornem parkirnem mestu mogoča šele na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je postala pravnomočna 16. 12. 2009. Dohodnina od dobička iz kapitala je bila ugotovljena povsem pravilno in v skladu z napovedjo in ostalo dokumentacijo ter podatki davčnega organa.

Tožnica v tožbi navaja, da je 8. 6. 2005 s sklepom o dedovanju pridobila 1,5 sobno stanovanje na naslovu ..., ki je leta 1991 od Ministrstva za notranje zadeve odkupila njena mati. Dejansko je bila lastnica omenjene nepremičnine več kot 7 let, čeprav je morala na to potrditev čakati do 16. 12. 2009. Žal je mati med postopkom o pregovarjanju glede lastništva preminila, zato je morala sama vložiti tožbo proti Ministrstvu za notranje zadeve glede spornega parkirnega mesta in jo tudi dobila.

S tožbo zahteva, da se jo na podlagi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 oprosti plačila davka na dobiček pri odsvojitvi dela stanovanja, ki ga je dejansko uporabljala in imela stalno prebivališče zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Smiselno sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, ugotovi, da je lastnica pripadajočega dela parkirnega mesta na naslovu … več kot tri leta, zato naj se jo oprosti plačila davka na dobiček pri odsvojitvi omenjene nepremičnine. Neupravičeno odmerjeni in plačani davek pa se ji naj vrne skupaj s pripadki vred.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta za tožečo in toženo stranko ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je bila tožnica pri odsvojitvi sporne nepremičnine garaže na naslovu … dolžna plačati kakršnikoli davek od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine. Podlaga za odgovor na omenjeno vprašanje pa je določitev, za kakšno nepremičnino v naravi gre, in določitev dneva, od katerega se je tožnico štelo za lastnico spornega parkirnega mesta. 2. točka drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 je jasna. Oprostitev plačila dohodnine od dobička od kapitala se nanaša le na odsvojitev stanovanja ali stanovanjske hiše. Za takšno situacijo pa pri tožnici ni šlo, saj je odsvojila parkirno mesto. Glede stopnje dohodnine od dohodka iz kapitala, ki je bil tožnici odmerjen po 1. odstavku 132. člena ZDoh-2, tožnica pa bi želela odmero po drugem odstavku omenjenega člena, ki znižuje stopnjo dohodnine vsakih pet let imetništva kapitala, pa je potrebno poudariti naslednje. Trditev, da je tožnica postala lastnica spornega parkirnega mesta na podlagi sklepa o dedovanju po pokojni materi že leta 2005, ne drži. Dejstvo, da je zapustnica bila lastnica tudi spornega parkirnega mesta, je bilo ugotovljeno šele z že omenjeno sodbo iz leta 2009. Šele na njeni podlagi je tožnica je lahko postala zemljiškoknjižna lastnica parkirnega mesta, kar se je nesporno zgodilo 4. 2. 2011. 101. člen ZDoh-2 določa, da se za čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba pridobila kapital. Za čas pridobitve nepremičnine se torej ne šteje datum, od katerega je davčni zavezanec dejansko prebival v njem, pač pa pravni posel oziroma pravni akt, s katerim izkazuje lastništvo nad pridobljenim kapitalom. Dejansko lastništvo, na katerega se sklicuje tožnica, torej ne zadostuje. Stopnja dohodnine, določene v drugem odstavku 132. člena ZDoh-2 zato za tožnico ne pride v poštev, saj zahtevanih pogojev iz omenjenega člena ni izpolnila. Sporno nepremičnino je namreč pridobila 16. 12. 2009, odsvojila pa 3. 7. 2012, kar pomeni, da je ni imela v lasti pred odsvojitvijo niti tri leta.

V ostalem se sodišče strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev navaja upravni organ in tudi z razlogi, s katerimi pritožbeni organ zavrne pritožničine ugovore in se zato, da ne bi prišlo do ponavljanja, nanje sklicuje v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita sodišče pa po tem, ko v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.