Jedro

Mejnik časovnih mej pravnomočnosti sodbe je zaključek glavne obravnave, v konkretnem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti in ob opisani pasivnosti toženke pa, ko je iztekel rok za toženkin odgovor na dopolnitev tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, (I.) da mora tožena stranka (toženka) v roku 8 dni po vročitvi sodbe plačati tožeči stranki (tožnici) 1.304,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2022 dalje do plačila in (II.) izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2021 dalje do plačila ter pravdne stroške v višini 82,00 EUR, slednje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo. V njej navaja, da se s sodbo ne strinja, ker je 1.304,68 EUR poravnala tožnici že 30. 3. 2022, za kar prilaga potrdilo o plačilu (priloga B1). 16. 12. 2022 ji je poravnala še zakonske zamudne obresti do dne plačila (30. 3. 2022) in izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2021. Za plačila prilaga izračune obresti in potrdilo o plačilu 86,23 EUR (priloge B2, B3 in B4). Nasprotuje tudi pravdnim stroškom v višini 82,00 EUR, saj tožnica po plačilu 1.304,68 EUR ni podala »predloga za delni umik izvršbe«.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe. Med drugim izpostavlja, da toženka uveljavlja nedopustne pritožbene novote, da o delnem plačilu ni obvestila niti sodišča niti tožnice in da tožnica zaradi velikosti sistema potrebuje veliko časa, da zazna posamezna plačila in jih knjiži na prave konte/zadeve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

6. Toženka s pritožbenimi navedbami in listinskimi dokazi v smeri plačevanja zneskov, ki jih je sicer dolžna plačati po izpodbijani sodbi, uveljavlja napačno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Upoštevaje navedeno zgoraj gre torej za nedopusten in zato neupošteven pritožbeni razlog. Tudi sicer iz izpodbijane sodbe (glej 5. točko obrazložitve) izhaja, da je toženka 15. 3. 2022 prejela dopolnitev tožbe s pozivom (op. z vsemi ustreznimi opozorili v sporu majhne vrednosti) za odgovor v roku osmih dni in da v omenjenem roku (do vključno srede 23. 3. 2022) na dopolnitev tožbe ni odgovorila. Toženka v pritožbi zatrjuje in prilaga listinska dokazila o plačilih 30. 3. 2022 in 16. 12. 2022. Gre za dejstva, ki niso zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti. Mejnik časovnih mej pravnomočnosti sodbe je namreč zaključek glavne obravnave, v konkretnem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti in ob zgoraj opisani pasivnosti toženke pa, ko je iztekel rok za toženkin odgovor na dopolnitev tožbe, to je dne 23. 3. 2022 (glej 451., 452. in 453. člen ZPP). To je bil zadnji trenutek, v katerem je toženka lahko navajala dejstva, ki so nastala še med postopkom, vendar odgovora na dopolnitev tožbe ni podala. Sodišče prve stopnje je lahko pri odločanju o zadevi upoštevalo le dejstva, ki so obstajala do tega trenutka, in tudi pritožbeno sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki naj bi nastala kasneje. Lahko pa se bo toženka na zatrjevano sklicevala z ugovorom v izvršilnem postopku, če bo tožnica kot upnik sprožila izvršilni postopek (8. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

7. Skladno z navedenim je pravilna tudi odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov, ki se nanašajo na plačilo sodne takse za tožbo (pred 23. 3. 2022 in zatrjevanimi plačili). Hkrati ni podlage za uporabo 157. člena ZPP in ZPP ne vsebuje zaveze, da mora tožeča stranka ob delnem plačilu delno umakniti tožbo.

8. Po ugotovitvi, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni oziroma upoštevni in da niso podane niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

9. Pravdni stranki pritožbenih stroškov nista priglasili.