Jedro

Za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja mora predlagateljica dokazati, da jo je nasprotni udeleženec psihično nadlegoval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom VI N 323/2019 z dne 23. 2. 2021 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog predlagateljice za podaljšanje izreka o ukrepih po ZPND, nazadnje podaljšanih s sklepom VI N 323/2019 z dne 28. 1. 2020, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju II Cp 127/2020 z dne 127/2020 dne 20. 4. 2020, za obdobje nadaljnjih 12 mesecev in za nadomestitev le-teh v delu, ki se nanašajo na prepoved približevanja nasprotnega udeleženca Vrtcu ..., s prepovedjo približevanja OŠ ... ter podredno za podaljšanje navedenih ukrepov za obdobje nadaljnjih 6 mesecev, zavrne. Odločilo je, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške tega postopka. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da dogodki na katere se sklicuje predlagateljica, ne predstavljajo psihičnega pritiska, ki bi pomenil takšno nasilje, ki bi utemeljevalo podaljšanje izrečenih ukrepov. Psihično nasilje v skladu s petim odstavkom 3. člena ZPND predstavlja ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Nasilno ravnanje nasprotnega udeleženca v razmerju do predlagateljice je ta utemeljevala predvsem na preteklem, z dne 28. 1. 2020 ugotovljenem nasilnem ravnanju nasprotnega udeleženca in na občutku strahu, ki ga v razmerju do nasprotnega udeleženca še vedno čuti. Predlagateljica po oceni sodišča, konkretnih nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca v razmerju do nje oziroma konkretne nevarnosti, ki naj bi ji s strani nasprotnega udeleženca grozila po ZPND, ni izkazala. Po oceni sodišča namreč ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec ukrep prepovedi približevanja kršil. Dogodek z dne 15. 6. 2020, ki se je zgodil v Trgovskem centru ... je sodišče prve stopnje ocenilo kot takšnega pri katerem ni prišlo do očesnega kontakta in je sodišče ocenilo, da je šlo za naključno srečanje in ne morebiti za obliko psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Prav tako predlog predlagateljice v delu, kjer je zatrjevala, da je nasprotni udeleženec svoje grožnje izražal v razgovoru s skupno znanko, sodišče prve stopnje to ni ocenilo kot nasilno ravnanje nasprotnega udeleženca. Prav tako ni kot takšne ocenilo SMS korespondenco z znanko T. K. in iz teh SMS sporočil po oceni sodišča ne izhaja nasilno ravnanje nasprotnega udeleženca. Prav tako je ocenilo dejstvo nevključitve nasprotnega udeleženca v strokovno svetovanje pri CSD, ki ga izpostavlja predlagateljica in o katerem se je sodišče lahko prepričalo tudi na podlagi poročila in mnenja CSD z dne 20. 1. 2021. Po oceni sodišča, nadaljnjega podaljšanja ukrepov po ZPND nasprotnemu udeležencu, to ne utemeljuje. Glede navajanj nasprotnega udeleženca v zvezi z izvajanjem stikov z mld. A. in sporočilu, ki ga je nasprotni udeleženec pošiljal pooblaščencu predlagateljice in ki naj bi predstavljali grožnjo nasprotnega udeleženca, sodišče prav tako ocenjuje, da v tem delu ne gre za morebitne pritiske z elementi nasilja, temveč za povsem legitimno upravičenje nasprotnega udeleženca za ureditev izvajanja stikov z mld. otrokom. Sodišče je še ocenilo, da nasprotni udeleženec namerne kršitve ukrepa prepovedi približevanja ni storil in da ni prišlo do nobenega dejanja, ki bi po oceni sodišča lahko nakazoval na nasilje nasprotnega udeleženca v prihodnosti oziroma bi dajalo negativno prognozo glede tega v bodoče in je zato predlog zavrnilo. O stroških je odločilo po prostem preudarku po prvem odstavku 40. člena ZNP-1. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno presodilo vsa ravnanja nasprotnega udeleženca in da je predlagateljica obstoj preteklih nasilnih ravnanj izkazala. Sodišče prve stopnje je po mnenju predlagateljice napačno ocenilo približevanje nasprotnega udeleženca predlagateljici z dne 15. 6. 2020 v prostorih Centra ... in v oktobru 2020 na BS Petrol kot takšne, ki jih ni mogoče opredeliti kot psihično nasilje. Mnenja je, da ne gre za naključna srečanja nasprotnega udeleženca s predlagateljico in da je tako obstoj standarda verjetnosti psihičnega nasilja utemeljen. Enako velja tudi glede srečanja nasprotnega udeleženca s T. K. in SMS korespondenco med predlagateljico in T. K. Tudi iz teh dejanj je razvidno psihično nasilje nasprotnega udeleženca in v sklepu sodišča niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče ni dokazno ocenilo dejstvo, da T. K. ni želela pričati pred sodiščem, ker se nasprotnega udeleženca boji. Zaradi groženj predlagateljici in drugim osebam, ki jih je nasprotni udeleženec podal preko T. K., se je predlagateljica počutila ogroženo in zastrahovano in vse to ustreza definiciji psihičnega nasilja. Nasprotni udeleženec je izrecno poudaril, da ko bodo ukrepi prenehali učinkovati, bo ponovno izvrševal nasilje nad predlagateljico. Sodišče je spregledalo navedbe nasprotnega udeleženca na obravnavi dne 3. 2. 2021. Mnenja je, da je nasprotni udeleženec krši ukrep prepovedi približevanja s tem, ko se pojavlja na javnih krajih, kjer se nahaja predlagateljica. O njej je govoril drugim osebam, jo ustrahoval – konkretno s posrednimi grožnjami preko T. K. Imel je izpade na CSD, opravljal je poizvedbe o vpletenih v postopke in tako dalje. Vse to pa nakazuje, da do sedaj sprejeti ukrepi niso zalegli, zaradi česar bi sodišče moralo podaljšati ukrep prepovedi približevanja, ki ga je predlagala predlagateljica. Prav tako bi kot takšno moralo oceniti tudi dejstvo, da se nasprotni udeleženec ni vključil v strokovno svetovanje pri CSD. Nasprotni udeleženec vztraja pri izvajanju stikov brez nadzora, vložil je tudi kazensko ovadbo zoper predlagateljico, kar vse je mogoče opredeliti kot psihično nasilje in kot zlorabo moči nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Prav tako je neutemeljeno sporočil pooblaščencu predlagateljice kakšna dejanja vse bo storil. Predlagateljico je strah nasprotnega udeleženca, ne samo na podlagi preteklih dejanj, temveč tudi na podlagi sedanjih ravnanj nasprotnega udeleženca. Sodišče pri svoji odločitvi tudi ni upoštevalo načela sorazmernosti in ni opravilo tehtanja med pravico nasprotnega udeleženca glede svobode gibanja in med predlagateljičinimi osebnostmi pravicami. Pravice predlagateljice so v konkretnem primeru prevladujoče in so bile kršene, zato bi sodišče moralo slediti predlogu predlagateljice. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni ter priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo predlog predlagateljice za podaljšanje izreka ukrepov po ZPND, z vsebino kot jo je le-ta navedla v predlogu. Iz dosedanjega poteka te zadeve je razvidno, da se dejansko izvaja ta ukrep zoper nasprotnega udeleženca že od začetka leta 2019. Sodišče je namreč podaljšalo izvajanje ukrepa prepovedi približevanja s sklepom z dne 12. 7. 2019, pri tem pa je takšen ukrep veljal že 6 mesecev. Tako se izkaže, da se ta ukrep izvaja že več kot dve leti in je tako sodišče prve stopnje tudi iz tega razloga pravilno zavrnilo predlog predlagateljice. Pri tem je sodišče prve stopnje opravilo tehtanje med pravicami nasprotnega udeleženca o svobodi gibanja, v primerjavi s kršitvijo pravice predlagateljice glede njenih osebnostih pravic. Res so pravice predlagateljice v konkretnem primeru prevladujoče, vendar pa iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno umestilo med takšna dejanja, ki ne posegajo v psihično celovitost nasprotne udeleženke, te kršitve niso takšne, ki bi posegle v njeno integriteto. Navedena dejanja niso takšna, ki bi ogrožala psihično celovitost nasprotne udeleženke.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno materialnopravno ocenilo vse v predlogu navedene dogodke kot takšne, ki ne dosegajo pravnega standarda izvajanja psihičnega nasilja nad predlagateljico, prav tako pa predlagateljica z ničemer ni izkazala, da je v obdobju zadnjega leta in pol nasprotni udeleženec kakorkoli vplival na skupnega mladoletnega otroka. Sodišče prve stopnje je tako materialnopravno pravilno ocenilo, da v tem času, ki ga obravnava sodišče prve stopnje, ni prišlo do nobenega dejanja, ki bi po oceni sodišča lahko nakazoval na nasilje nasprotnega udeleženca v prihodnosti. V tem obdobju predlagatelju tudi ni bil izrečen noben ukrep v zvezi s kršitvijo prepovedi približevanja, kar tudi kaže na to, da je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno ocenilo vse, v predlogu navedene dogodke kot takšne, ki ne pomenijo psihičnega nasilja v smislu prvega odstavka 19. člena ZPND. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so že izrečeni ukrepi zalegli, saj jih nasprotni udeleženec ni kršil do te mere, da bi sodišče izreklo sankcijo, ki bi jo moralo izreči v primeru kršitve ukrepov, izrečenih v pravnomočnem sklepu.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno materialnopravno zaključilo, da pri srečanju v C. ni prišlo do očesnega kontakta in da je vsaj verjetno šlo za naključno srečanje in ne morebiti za obliko psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Predlagateljica namreč nasprotnega udeleženca sploh ni opazila in zato ta dogodek ni mogoče opredeliti kot psihično nasilje v skladu s petim odstavkom 3. člena ZPND, saj s tem ravnanjem tako nasprotni udeleženec ni mogel povzročiti nasilja ali pa druge duševne stiske, ker je predlagateljica za to približevanje izvedela šele preko druge osebe.

8. Enako je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno ocenilo tudi dogodek v zvezi z razgovorom s skupno znanko in s pošiljanjem SMS sporočil, to je z znanko T. K. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da iz teh dejanj ne izhaja nasilno ravnanje nasprotnega udeleženca, kar je pravilno dokazno ocenilo in opisalo v točki 28. obrazložitve. V tej zvezi tako sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb ZPP, kajti odločitev sodišča prve stopnje v tej zvezi je pravilno materialnopravno obrazložena, v tej obrazložitvi so navedeni jasni razlogi, zakaj sodišče prve stopnje ta dejanja nasprotnega udeleženca ne ocenjuje kot takšno, ki bi pomenila psihično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico ali mld. otrokom. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do tega, da niti CSD ... niti policija niso bili obveščeni o kakršnihholi kršitvah nasprotnega udeleženca o prepovedi približevanja. Zoper njega ni bil uvedene noben postopek o prekršku oziroma predlog za kazenski pregon.

9. Prav tako je sodišče prve stopnje v točki 30. obrazložitve pravilno materialnopravno ocenilo, da dejstvo nevključitve nasprotnega udeleženca v strokovno svetovanje pri CSD ne pomeni psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in mld. A. V tej zvezi sodišče prve stopnje meni, da izražanje pravnih stališč nasprotnega udeleženca ne pomenijo pritiska z elementi nasilja nad predlagateljico, temveč gre za povsem legitimno upravičenost nasprotnega udeleženca za ureditev izvajanja stikov z mld. otrokom. Tako sodišče prve stopnje pravilno, v teh dejanjih nasprotnega udeleženca ni zasledilo znakov ali elementov psihičnega nasilja po ZPND. Sodišče prve stopnje je tudi materialnopravno ocenilo, da strah predlagateljice pred nasprotnim udeležencem izvira že iz preteklih dogodkov medtem, ko v zadnjem obdobju nasprotni udeleženec ni storil nobenega dejanja, ki bi takšen strah predlagateljice utemeljeval obstoj nove prestrašenosti predlagateljice pred nasprotnim udeležencem.

10. Ker sodišče prve stopnje tako ni ugotovilo namerne kršitve ukrepa prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca predlagateljici in hčerki, je zato pravilno zavrnilo predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepov in pritožba tako ni utemeljena. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izjave nasprotnega udeleženca, katero bi naj ta podal dne 3. 2. pred sodiščem glede sodnice same, zato se sodišče druge stopnje o tem ne more izjasniti in tudi v tem ni mogoče ugotoviti elemente nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Sodišče prve stopnje se je tudi pravilno opredelilo, da je od dogodka v C. minilo več kot po leta, pa nasprotni udeleženec ni storil nobene kršitve ukrepa, ki mu je bil izrečen po sklepu sodišča. 11. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je pritožba predlagateljice neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje je pravilno materialnopravno obrazložen, sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje zadeve in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Predlagateljica je sicer priglasila pritožbene stroške, ker pa s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).