Jedro

Glede na načelo proste dokazne ocene (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki velja tudi v postopkih zavarovanja (239. in 15. člen ZIZ), so neutemeljene pritožbene trditve, da aerofoto posnetek ne more nadomestiti ogleda in s takšnim zatrjevanjem očitano zmotno ugotovitev takšnega dejanskega stanja sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 9. 2021 zavrnilo ugovor prvotoženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 21. 4. 2021 in odločilo, da se odločitev o stroških ugovora zoper začasno odredbo in ugovora na ugovor pridrži za končno odločbo.

2. Prvotoženec je v pravočasni pritožbi uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s členoma 239 in 15 ZIZ. Predlagal je, da se njegovi pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se njegovemu ugovoru ugodi in sklep o začasni odredbi razveljavi, podredno, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi je navajal, da je tožnica kot upnica (v nadaljevanju: tožnica) zahtevala izdajo začasne odredbe s prepovedjo prvotožencu kot dolžniku, da postavlja fizične ovire na nepremičnini, ki je v solasti prvotoženca ali kakršnokoli drugačno zapiranje ali oviranje prevoznosti dovozne ceste, ki poteka po celotni dolžini in širini nepremičnine parcele 1564/3 k.o..... Ugoditev takšnemu zahtevku nima niti trditvene niti dokazne podlage. Niti iz aerofoto posnetka niti iz drugih podatkov spisa ne izhaja, da bi cesta potekala po celotni širini in dolžini nepremičnine, če gre za sporno cesto v širini tri metre. To je navajal pritožnik že v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, sodišče prve stopnje pa se do takšnih trditev ni opredelilo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da služnostna pot leži na celotni nepremičnini, torej da so tožnica in njeni predniki vozili po celotni nepremičnini in ne le po delu te nepremičnine, ki je v naravi makadamska cesta in kot to trdi tožnik, so zaključki sodišča prve stopnje protispisni in je podana absolutna bistvena kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato tudi ne more biti izkazan pogoj verjetnosti tožničine pravice služnosti na celotni nepremičnini, ker tožnica tega ne vtožuje. To je pritožnik grajal že v ugovoru in se sodišče prve stopnje o tem ni izreklo. Zato pa je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je neopravo predlaganega ogleda na kraju samem zavrnilo z utemeljitvijo, da pot iz aerofoto posnetka ni razvidna in da zato takšne navedbe niso resnične. Torej je napravilo dokazno oceno še preden je dokaz izvedlo. To pa je nedopustno in predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo ogleda na kraju samem, aerofoto posnetek pa ne more nadomestiti ogleda, je sodišče prve stopnje tudi zmotno ugotovilo, da do tožničine nepremičnine ne vodi druga potna povezava. Ob tem je sodišče napravilo še postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede trditev, da je pritožnik oviral tožnico pri izvrševanju njene služnostne pravice sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega dokaza v tej smeri, ampak je le povzelo tožničine navedbe, ki pa niso dokazno podprte. Zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. V kolikor je bilo z začasno odredbo odločeno, da služnost obstoji po celotni širini in dolžini nepremičnine pritožnika, potem drevo na cesti v širini tri metre ne pomeni oviranja poti.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo zatrjevala, da je pritožbo prvotoženca potrebno zavreči, ker je vložena prepozno, sicer pa nasprotovala pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in predlagala zavrnitev pritožbe. Priglasila je tudi svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba prvotoženca je pravočasna.

5. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil sklep z dne 17. 9. 2021 pooblaščenki prvotoženca vročen 22. 9. 2021, prvotoženčeva pritožba pa je bila poslana sodišču prve stopnje s priporočeno pošto 30. 9. 2021, torej pravočasno v zakonsko določenem 8 dnevnem roku.

6. Pritožba prvotoženca ni utemeljena.

7. Iz vsebine izreka s sklepom z dne 21. 4. 2021 izdane začasne odredbe res izhaja, da so pritožniku prepovedana poseganja v dovozno cesto na parceli 1564/3 k.o. .., ki poteka po celotni širini in dolžini te nepremičnine. Vendar pa iz ugovora, ki ga je zoper ta sklep vložil pritožnik (list. št. od 36 do 39 spisa) ne izhaja, da bi pritožnik v tem tudi ugovarjal, da sporna dovozna cesta ne poteka po celotni širini in dolžini parcele 1564/3 k.o. ..., ampak le po delu le-te. Iz vsebine pritožnikovega ugovora le izhaja, da je ta v navedbah pod točko 3 (kjer je sicer zatrjeval, da so se s tožničinim nakupom gospodujočih nepremičnin leta 2011 in njeno priselitvijo začele težave, ker je tožničin mož začel brez dovoljenja in proti volji pritožnika nasipavati nepremičnino dolžnika in širiti širino makadamskega nasipa in pojasnjeval dogajanje 22. 3. 2021, ko bi naj ob pritožnikovem podiranju dreves padlo drevo na makadamsko cesto, ob tem tudi) zatrjeval, da bi naj fotografije, ki jih je predložila tožnica, ne dokazovale tega, da pritožnik namenoma postavlja ovire na makadamsko pot in da s tem tožnici preprečuje vožnjo čez pritožnikovo nepremičnino – makadamsko pot. V zapisu te točke v zadnjem odstavku pa je tudi navedel, da če tožnica vtožuje služnost po celotni nepremičnini in če bi mislila, da tožnica ima služnost po celotni nepremičnini, potem je drevesa na makadamu ne bi motila. Iz takšnega povzetega zapisa ugovornih trditev je sodišče prve stopnje utemeljeno kot upoštevne ugovorne trditve presojalo le trditve, s katerimi je pritožnik izpostavljal, zakaj naj bi dogodek 22. 3. 2021 ne predstavljal namernega postavljanja ovire in preprečevanja vožnje tožnici.

8. Iz povzete vsebine pravzaprav izhaja, da je pritožnik v tem ugovoru celo sam ob izpostavljanju, da iz fotografij ne izhaja, da tožnici preprečuje vožnje čez svojo nepremičnino, to celo sam opredelil kot makadamsko pot. Pritožbeni očitki o podani absolutni bistveni kršitvi, ker bi naj sodišče ne presojalo njegovih takšnih ugovornih trditev in s tem očitki o podanosti absolutne bistvene kršitve po 14. točki drugega dostavka 339. člena ZPP, se tako izkažejo kot neutemeljeni.

9. Kot izhaja iz jasnega zapisa v točki 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugovorne trditve pritožnika, da lahko tožnica do svojih nepremičnin parc. 1574 k. o....in 162 k. o. ... dostopa po dveh drugih cestnih poteh in sicer po cesti, ki poteka po severni strani tožničinih nepremičnin in po cesti, ki jo je na predloženem aerofoto posnetku označil z rdečo prekinjeno črto in kar je tožnica v odgovoru na ugovor zanikala, zavrnilo kot neutemeljene zato, ker je na podlagi predloženega prikaza parcel in aerofoto posnetkov ugotovilo, da so zemljišča severno od tožničinih nepremičnin zaraščena in porasla tako, da v naravi ni vidne nobene ceste. Glede zatrjevane druge možne potne povezave pa je na podlagi vpogleda v sam po pritožniku predložen prikaz in v njem označen potek ceste ugotovilo, da ta označen potek ceste ne vodi do tožničinih premičnin, ampak zgolj do zgradbe na parceli 164 k.o. .... Ker je že na podlagi takšnih dokazov ugotovilo, da po pritožniku zatrjevani drugi cestni povezavi tožničinih nepremičnin z javno cesto ne obstajajo, je kot nepotreben zavrnilo pritožnikov dokazni predlog za ogled. Pritožnikov dokazni predlog za opravo ogleda je tako zavrnilo zaradi njegove nepotrebnosti in ne na podlagi njegove predhodne dokazne ocene. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki o podanosti sicer nekonkretizirane kršitve določb pravdnega postopka. Ob takšnih ugotovitvah pa je sodišče prve stopnje tudi prepričljivo zaključilo, da so pritožnikove takšne ugovorne trditve neresnične in neutemeljene. Glede na načelo proste dokazne ocene (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki velja tudi v postopkih zavarovanja (239. in 15. člen ZIZ), so neutemeljene pritožbene trditve, da aerofoto posnetek ne more nadomestiti ogleda in s takšnim zatrjevanjem očitano zmotno ugotovitev takšnega dejanskega stanja sodišča prve stopnje. V zvezi z takšno odločitvijo sodišča prve stopnje nadaljnji pritožbeni očitek o podanosti absolutne bistvene kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je tako nekonkretiziran, da pritožbeno sodišče nanj ne more odgovoriti.

10. Sodišče prve stopnje je s sklicevanjem na že v sklepu o izdaji začasne odredbe (v točki 5 obrazložitve) podrobno podano razlago zakaj šteje, da je tožnica izkazala verjetnost obstoja zatrjevane služnostne pravice po zatrjevani cestni trasi, ki delno poteka tudi preko nepremičnine pritožnika, kot edini potni povezavi njenih nepremičnin z javno cesto in pojasnjevanjem ugotovitve, da pritožnik ni dokazal resničnosti svojih ugovornih trditev o možnih še dveh drugih cestnih povezavah, zadostno pojasnilo razloge, zakaj šteje, da pritožnik s svojimi ugovornimi trditvami ni uspel omajati zaključka sodišča, da je tožnica izkazala verjetnost svoje terjatve. Pritožnikovi pritožbeni očitki o podani absolutni bistveni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker bi se naj takšna odločitev sodišča prve stopnje ne dala preizkusiti, so tako neutemeljene.

11. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 239. in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu z odločitvijo o načinu odločanja o stroških zavarovanja, kot je to sprejelo sodišče prve stopnje in pritožbeno ni bila izpodbijana.