Jedro

Če se premoženje, katerega vrnitev se zahteva v postopku denacionalizacije, nahaja v pravni osebi v mešani lastnini, s predlogom za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazano, da se bo premoženje lahko vrnilo upravičencu.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor št. ... z dne ... odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana-Bežigrad št. ... z dne 17.8.1993, s katerim je ta prepovedal tožeči stranki razpolaganje s poslovnim prostorom v izmeri 75,25 m2 v pritličju zgradbe na Dunajski cesti v Ljubljani, ki stoji na parc. št. 2069, vl. št. 905 k.o. ... ter v tem delu tudi prepovedal lastninsko preoblikovanje. V razlogih izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, v smislu 12. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Tožena stranka meni, da tudi to, če je tožeča stranka v mešani lastnini, ni ovira, saj je premoženje dolžna vrniti le do višine družbenega kapitala. Družbena sredstva z vnosom v podjetje v mešani lastnini ne izgubijo značaja družbenih sredstev, saj to ni ne prodaja, ne brezplačna odtujitev. Zato glede na določbo 3. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij tudi ni ovire za izdajo začasne odredbe.

Tožeča stranka pa v tožbi navaja, da je bila ustanovljena kot podjetje v mešani lastnini s pogodbo z dne 18.7.1991 in kot taka vpisana v sodni register 14.8.1991. Sporne prostore je kot svoj delež vnesla T.M. p.o., in ti so postali last družbe, vnesitelj pa je pridobil pravice iz delnic. Tako naj tožeča stranka ne bi imela v svojih sredstvih družbenega kapitala, in zato pri njej niso podani pogoji iz 1. odstavka 3. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij za lastninjenje oziroma lastninsko preoblikovanje. Dalje navaja, da se pravni status družbenih sredstev z vložitvijo v kapitalsko družbo spremeni, zato 4. odstavek 16. člena zakona o denacionalizaciji vračanje v naravi izključuje, vračanje je dovoljeno le v obliki lastninskega deleža. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo ter prvostopni sklep odpravi in zavrne predlog za izdajo začasne odredbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, ker se po določbi 12. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij z začasno odredbo lahko prepove podjetju ali lastniku podjetja razpolaganje s stvarmi, ki so predmet zavarovanja, iz česar izhaja, da oblika lastnine ne more vplivati na vsebino začasne odredbe.

Odgovor na tožbo je dala tudi prizadeta stranka D.Ž., ki meni, da je začasna odredba utemeljena na zakonu, in da se naj zato tožba zavrne. Tožba je utemeljena.

Na podlagi predloženih spisov sodišče ugotavlja, da je podjetje T.M. p.o. v družbeni lastnini dne 18.7.1991, torej še pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji, ki je začel veljati 7.12.1991, poslovne prostore, ki so predmet denacionalizacije, vneslo kot svoj delež v podjetje Trgovsko podjetje T. d.d., Ljubljana, v mešani lastnini, ki je kot tako bilo vpisano v sodni register 14.8.1991. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki. Po 3. odstavku 16. člena zakona o denacionalizaciji pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb, premoženje pravnih oseb v mešani lastnini pa se lahko vrača le v obliki lastninskega deleža na pravni osebi do višine deleža družbenega kapitala (4. odstavek istega člena). Da lastninsko preoblikovanje podjetij ne bi onemogočilo izvedbe zakona o denacionalizaciji, glede vračanja premoženja v last in posest, zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij ureja tudi zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev (členi 9 do 16). Zato po določbi 12. člena tega zakona lahko pristojni organ na predlog upravičenca z začasno odredbo odredi, če je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, da se podjetju ali lastniku podjetja prepove razpolaganje s stvarmi, ki so predmet zavarovanja ali odredi prenos delnic na Sklad Republike Slovenije za razvoj v višini in na način določen v 16. členu tega zakona. V obravnavanem primeru se premoženje, katerega vrnitev se zahteva v denacionalizacijskem postopku, nahaja v pravni osebi v mešani lastnini, katere premoženje se lahko vrača le v obliki lastninskega deleža na pravni osebi, glede na že citirano zakonsko določbo. S predlogom za izdajo začasne odredbe zato ni verjetno izkazano, da se bo premoženje - poslovni prostori - lahko vrnilo upravičencu v last in posest, ker se zavezanec temu upira. Po mnenju sodišča zato niso izpolnjeni pogoji za tako začasno odredbo kot je bila izdana, saj ta presega obveznost, ki bo tožeči stranki lahko naložena v denacionalizacijskem postopku.

Sodišče se v tem upravnem sporu ni spuščalo v pravno naravo lastnine premoženja pravne osebe v mešani lastnini, ker meni, da z vidika odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe to ni pomembno. Vsa vložena sredstva družbenikov, ne glede na njihov izvor, postanejo premoženje pravne osebe v mešani družbi.

Glede na obrazloženo je sodišče ugodilo tožbi in na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo, da bo tožena stranka lahko ponovno odločila, upoštevajoč prej navedena stališča. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).