Jedro

Za prekinitev postopka zadostuje že ugotovitev, da je pravna oseba prenehala obstajati. V postopku za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.

Izrek

Pritožbi dolžnika se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi t a izpodbijani del sklepa (z dne 27.9.2005) in sklep (z dne 16.1.2006) sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27.9.2005: 1.) ugotovilo, da je zaradi izbrisa dolžnika iz sodnega registra izvršilni postopek prekinjen; 2.) da se izvršilni postopek na predlog upnika nadaljuje zoper družbenika dosedanjega dolžnika I. S., sedaj prebivajoč na naslovu, K.; 3.) da se za izvršitelja določi D. R. in 4.) da se odmerijo nadaljnji upnikovi stroški na znesek 39.392,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.

S sklepom z dne 16.1.2006 pa je sodišče prve stopnje: 1.) ugovor dolžnika I. S. kot neutemeljen zavrnilo; 2.) zavrnilo njegov predlog za odlog izvršbe in 3.) odločilo, da je dolžan dolžnik upniku povrniti 146.640,00 SIT izvršilnih stroškov, višji stroškovni zahtevek pa zavrnilo.

Zoper zgoraj navedena sklepa je vložil pritožbo dolžnik I. S. po svojih pooblaščencih. Sklep z dne 27.9.2005 dolžnik izpodbija glede odločitve pod 1. in 4. točko zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sklep z dne 16.1.2006 pa izpodbija v celoti iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, primarno da izpodbijana sklepa ustrezno spremeni; podrejeno pa, da ju razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi zoper sklep z dne 27.9.2005 poudarja, da je zoper pravnomočen sklep o izbrisu družbe B. d.o.o. iz sodnega registra, Srg 2005/00242 z dne 24.2.2005 podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je predlagal, da se mu glede izbrisa družbe B. d.o.o. iz sodnega registra dovoli restitucija. Meni, da bo pristojno Okrožno sodišče v K. zaradi upravičenih restitucijskih razlogov sklep, s katerim je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra v celoti razveljavilo. To pa pomeni, da bo dolžnik ponovno redno vpisan v sodni register. Sodišče prve stopnje je zato nepravilno prekinilo predmetni postopek in posledično tudi nepravilno odmerilo stroške upniku.

V pritožbi zoper sklep z dne 16.1.2006 pa poudarja, da ne razume, zakaj je sodišče prve stopnje njegov ugovor štelo kot ugovor po izteku roka. Takšna navedba sodišča je nerazumljiva, saj je vložil pravočasen ugovor zoper pravnomočni sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v I. z dne 16.6.2003. Že zato ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Nepravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo njegov predlog za odlog izvršbe, ker naj ne bi konkretiziral v čem se izkazuje nenadomestljiva škoda. Pojasnil je, da mu bo materialna škoda nastala zaradi neutemeljenega plačila dolga. Sicer pa je tudi stališče sodišča prve stopnje, da plačilo dolgovanega zneska ni nenadomestljiva škoda, saj je denar možno nadomestiti, pravno nesmiselno. Dolžnik terjanega neobstoječega dolga ne bi plačal po svoji volji, ampak pod prisilo. Gre za visok znesek, ki dolžniku kot fizični osebi pomeni mnogo več kot upniku, ki je samostojni podjetnik. Izpodbijani sklep ima tudi zato pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, izrek sklepa pa je nerazumljiv. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. V posledici napačnih odločitev v zvezi z ugovorom in predlaganim odlogom, pa je napačna tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka. Sodišče je namreč vse stroške naložilo v breme dolžnika. Moralo pa bi jih v breme upnika. Svojo odločitev pa je oprlo na 1. odst. 54. čl. ZPP, ki določa krajevno pristojnost sodišča v zakonskih sporih. Odločiti bi moralo na podlagi 1. odst. 154. čl. ZPP.

Pritožbi upnika nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev, da prekine izvršilni postopek zaradi izbrisa prvotnega dolžnika družbe B. d.o.o. iz sodnega registra utemeljilo z dejstvom, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v K. opr. št. Srg 2005/00691 z dne 1.6.2005 ta dolžnik izbrisan iz sodnega registra. To pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen in v 3. tč. 1.odst. 205.čl. ZPP zakonsko predviden razlog za prekinitev postopka. Pri tem pa so pravno popolnoma nepomembne pritožnikove navedbe, da je v registrski zadevi, v kateri je bilo odločeno o izbrisu prvotnega dolžnika iz sodnega registra, podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ob dejstvu, da tak predlog v postopku vpisa za sodni register niti ni dovoljen (15. čl. Zakona o sodnem registru, ZSR), za prekinitev postopka zadostuje že ugotovitev, da je pravna oseba prenehala obstajati. To okoliščino pa je sodišče nedvomno ugotovilo in temu dejstvu ne nasprotuje niti dolžnik. Zato je dolžnikova pritožba, kolikor izpodbija odločitev sodišča o prekinitvi postopka neutemeljena, posledično temu pa je neutemeljena tudi njegova pritožba zoper odločitev o stroških postopka, ki jo dolžnik napada le z neutemeljeno trditvijo, da niso bili podani pogoji za prekinitev postopka.

Da se vloga (novega) družbenika, v kateri ta zatrjuje, da obveznost ni prešla nanj obravnava kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, vložen po izteku roka, v primeru, če je bila izvršba začeta proti gospodarski družbi in nadaljevana zoper družbenike zaradi njenega izbrisa iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, je med drugim sprejelo kot načelno pravno mnenje tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (pravna mnenja št. 1/2003). Zato je stališče pritožbe, da naj bi s tako opredelitvijo njegove vloge sodišče ravnalo nerazumljivo zaradi česar ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, pravno zmotno. To pa tudi pomeni, da je tudi v tem pogledu dolžnikova pritožba neutemeljena.

Razlogi, s katerimi je dolžnik utemeljil svoj predlog za odlog izvršbe so bili, da je v registrskem postopku predlagal, da se mu glede izbrisa (družbe B. d.o.o.) dovoli "restitucija". Pri tem se je skliceval na določila 2. tč. 1. odst. 71. čl. ZIZ oz. 2. odst. 71. čl. ZIZ. Navedel je tudi, da mu bo nastala nenadomestljiva škoda, saj je izvršba proti njemu iz zgoraj navedenih razlogov pravno nedopustna. Zgolj to so bili razlogi, ki so bili podlaga odločanju sodišča prve stopnje in samo te razloge je dolžno v okviru pravočasnih pritožbenih navedb upoštevati pritožbeno sodišče. Vse ostalo, kar je dolžnik dodatno navedel v pritožbi, pa dejansko predstavlja nedovoljene pritožbene novote po 1. odst. 337. čl. ZPP, ki se po 15. čl. ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja.

Po 2. tč. 1. odst. 71. čl. ZIZ lahko sodišče sicer na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, če je vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe. V obravnavanem primeru je dolžnik že ugovoru sicer priložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podal v registrskem postopku. S tem je dokazoval izpolnitev pogoja iz 2. tč. 1. odst. 71. čl. ZIZ. Kljub dejstvu, da je dolžnik sicer izkazal, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil v registrskem postopku, pa po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru to ni upoštevno. 15. čl. Zakona o sodnem registru (ZSR) namreč izrecno določa, da v postopku za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena. Pritožbeno sodišče smatra, da se 2. tč. 1. odst. 71. čl. ZIZ lahko nanaša le na primere, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje dovoljeno v postopku v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe. Nikakor pa ne more biti utemeljevanje na tej podlagi uspešno, ko v matičnem postopku predlog za vrnitev v prejšnje stanje sploh ni dovoljen. Že iz teh razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil dolžnikov predlog brez ustrezne podlage, zaradi česar je tudi njegova pritožba zoper odločitev sodišča o zavrnitvi tega predloga neutemeljena. Na dejstvo, da dolžnik v svojem predlogu tudi ni prav z ničemer utemeljil trditve, da naj bi pretrpel nenadomestljivo škodo in da naj bi bila ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku, kar pa je bil dolžan storiti, pa je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje. Ker pa dolžnik tudi z ničemer ni utemeljil, v čem naj bi bili podani posebno upravičeni razlogi, da se izvršba odloži, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je tudi ta njegov predlog zavrnilo.

Dolžnik je prvenstveno svojo pritožbo zoper odločitev o stroških temeljil ne dejstvu, da je odločitev sodišča prve stopnje glede ugovora in glede odloga izvršbe napačna. To glede na zgoraj obrazloženo stališče pritožbenega sodišča ne drži. Zato s temi argumenti, s katerimi napada odločitev sodišča prve stopnje glede stroškovne odločitve ne more uspeti. Prav ima sicer, da se je sodišče v zvezi z odločitvijo o stroških postopka napačno sklicevalo na 1. odst. 54. čl. ZPP. Ne drži pa njegova trditev, da bi moralo kot podlago svoje odločitve uporabiti 1. odst. 154. čl. ZPP. V konkretnem primeru mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so potrebni za izvršbo, po določbah 5. odst. 38. čl. ZIZ. Ker pa ob sicer pravilni odločitvi sklicevanje na napačno zakonsko določbo, ne predstavlja bistvene kršitve postopka po 1. tč. 1. odst. 338. čl. ZPP, kot zmotno navaja pritožnik, je pritožbeno sodišče tudi to njegovo pritožbo kot neutemeljen zavrnilo.