20. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 4. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1157/2000 z dne 10. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. II P 505/97 z dne 24. 9. 1999 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper v izreku navedeni sodni odločbi. Sodišče prve stopnje je pritožniku (toženi stranki) naložilo plačilo 344.539 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe in plačilo vseh pravdnih stroškov. Nasprotni tožbeni zahtevek pritožnika na ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe in sklenjenih aneksov pa je zavrnilo. Višje sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena, prvega odstavka 23. člena in 25. člena Ustave. Pritožnik se ne strinja z odločitvijo sodišča, ker meni, da so posojilna pogodba in oba aneksa "nerazumni" in da so s posojilno pogodbo določene oderuške obresti. Navaja, da je tožeča stranka kljub klavzuli o sporazumni rešitvi spora vložila tožbo v treh dneh po sklenitvi drugega aneksa. Nasprotuje tudi odločitvi sodišča o pravdnih stroških, ker jih je nekritično v celoti naložilo toženi stranki. Trdi, da je nasprotna stranka vlagala nepotrebne vloge in je v postopku dvakrat spremenila tožbeni zahtevek. Sodišču očita pristranskost, ker naj bi tožeči stranki pomagalo pri oblikovanju tožbenega zahtevka. Zatrjuje, da je sodna praksa glede prisojanja pravdnih stroškov in glede postavljanja tožbenega zahtevka drugačna. Pritožbenemu sodišču očita, da ni odgovorilo na njegove pritožbene navedbe. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ustavni pritožbi ugodi in nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov ustavne pritožbe.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik z navedbami, s katerimi nasprotuje odločitvi glede pravdnih stroškov, sodišču očita zgolj nepravilno uporabo procesnega prava.

4.Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave med drugim izhaja, da sodišče ne sme brez razumne pravne obrazložitve odstopiti od enotne in uveljavljene sodne prakse. Pritožnikov očitek o odstopu od sodne prakse je povsem pavšalen. Pritožnik ne pojasni, kakšna naj bi bila enotna sodna praksa in v čem naj bi izpodbijana odločitev od nje odstopala. Poleg tega ne predloži nobene sodne odločbe, iz katere naj bi domnevna drugačna sodna praksa izhajala. Glede na navedeno pritožnik kršitev pravice iz 22. člena Ustave ni izkazal.

5.Pavšalen je nadalje pritožnikov očitek, da je sodišče sodilo pristransko in s tem kršilo prvi odstavek 23. člena Ustave. Pritožnik namreč te kršitve zgolj z navedbo, da naj bi sodišče tožnika poučilo in mu svetovalo glede oblikovanja tožbenega zahtevka, ne izkaže. Pritožnik je sicer priložil obsežno listinsko dokumentacijo v obliki pripravljalnih vlog in zapisnikov glavnih obravnav, ki pa navedenega očitka ne potrjujejo. Iz sodbe sodišča prve in druge stopnje izhaja, da je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek tako, da je dejansko zahtevala le še glavnico in ne več pogodbenih obresti, zato očitek sodišču, da je sodilo nepošteno, ker je prisodilo oderuške obresti, ne more biti utemeljen. Zgolj dejstvo, da je pritožnik nezadovoljen z odločitvijo sodišča, pa ne zadošča za sklep o kršitvi te pravice.

6.Povsem pavšalen je tudi pritožnikov očitek, da Višje sodišče ni odgovorilo na njegove pritožbene navedbe, s čimer naj bi povzročilo neučinkovitost pritožbe. Pritožnik ne navaja, na katere pritožbene očitke naj Višje sodišče ne bi odgovorilo. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnim sredstvom ni uspel, pa tudi ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

7.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger