Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Napačno je stališče tožeče stranke, da se določbe ZENDMPE uporabljajo le v primeru, če je ob uveljavitvi ZEN postopek v teku, pri čemer ima tožeča stranka v mislih upravni postopek, ki se začne z vložitvijo zahteve, ki pa je bila v konkretnem primeru vložena že po uveljavitvi ZEN. Po gramatikalni razlagi citirane določbe se ZENDMPE uporablja tako v primeru postopkov v teku geodetskih storitev kot tudi v primeru že vloženih zahtev, s katerimi se začne upravni postopek pred pristojno geodetsko upravo.
Tožba se zavrne.
Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo (po združitvi zahtev v en postopek) zavrnil zahtevi št. 02112-92/2008 z dne 30. 1. 2008 z zahtevkom za vpis novih parcel in njihovih mej parcele 1257/4 v k.o. ... in št. 02112-100/2008 z dne 30. 1. 2008 z zahtevkoma za ureditev meje parcel 1257/5, 1257/6, 1257/39, 1257/41 ter vpis novih parcel in njihovih mej, združitev in delitev, parcel 1257/5, 1257/6, 1257/39, 1257/41, 1257/42, v k.o. ... Iz obrazložitve izhaja, da je bil zahtevama priložen enoten elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00, 87/02-SPZ in 47/06-ZEN, v nadaljevanju ZENDMPE) in Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 1/04), izdelalo geodetsko podjetje. Prvostopni organ na podlagi zapisnika mejne obravnave št. 3-13/2003 ugotavlja, da se parcele 1257/5, 1257/6, 1257/39, 1257/41, k.o. ... združijo v enotno parcelo 1257/5. V zemljiški knjigi je samo pri parcelah 1257/5, 1257/6 vknjižba VI. 28. 3. 1927, Dn. št. 387-Na podlagi not. darilne pogodbe z dne 14. 12. 1925, posl. št. 15.851 se vknjiži služnost raznotere uporabe parc. št. 1257/5 in 1257/6 v obrtne svrhe. Ugotavlja, da parcele 1257/5, 1257/6, 1257/39, 1257/41 in 1257/42, k.o. ... ne izpolnjujejo pogoja enakosti drugih stvarnih pravic, zato niso izpolnjeni pogoji za združitev parcel in je prvostopni organ zavrnil zahtevek za vpis novih parcel in njihovih mej, združitev parcel, št. 02112-100/2008, torej se meja med parcelo 1257/5 po združitvi 1257/5, 1257/6, 1257/39, 1257/41, 1257/42, v enotno parcelo 1257/5, k.o. ... ne more urejati. Prav tako ni mogoča delitev parcel 1257/5, po združitvi 1257/5, 1257/6, 1257/39, 1257/41, 1257/42 v enotno parcelo 1257/5 in 1257/4, k.o. ..., saj meja pred izvedbo delitve parcel 1257/5, po združitvi 1257/5, 1257/6, 1257/39, 1257/41, 1257/42, v enotno parcelo 1257/5 in 1257/4, k.o. ... ni urejena, zato niso izpolnjeni pogoji in je geodetska uprava zahtevka za vpis novih parcel in njihovih mej in delitev parcel zavrnila. Sklicuje se na 43. člen ZENDMPE, po katerem je parcelacija združitev in delitev parcel. Združitev parcel pomeni oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic. Delitev parcel je oblikovanje dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic, kar pa v obravnavanem primeru ni izpolnjeno, zaradi česar je prvostopni organ zahtevi zavrnil ob uporabi 48. člena ZENDMPE, po katerem se zahteva zavrne, če niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji.
Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopnega organa zavrnil, ker se strinja z ugotovitvijo, da obravnavane parcele ne izpolnjujejo pogoja enakosti drugih stvarnih pravic. Zavrnil je pritožbene navedbe tožeče stranke, da bi moral prvostopni organ o zadevi odločiti na podlagi določb ZEN in ne ZENDMPE, ker sta bili zahtevi vloženi dne 30. 1. 2008, ko se je že začel uporabljati ZEN (to je od 24. 11. 2006 dalje), ker je mnenja, da se za pričetek postopka šteje datum, ko je stranka geodetskemu podjetju naročila izvedbo določene geodetske storitve, kar izhaja iz prehodnih določb 162. člena ZEN. Na podlagi podatkov spisovne dokumentacije ugotavlja, da je tožeča stranka pooblastilo za vložitev zahtevka pri OGU Kranj za obravnavane geodetske storitve podpisala že z dnem 12. 5. 2004, torej še nesporno v času veljavnosti ZENDMPE, kar pomeni, da se v postopku uporabljajo določbe navedenega zakona.
Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je prvostopni organ pri presoji uporabil napačne predpise, ki so bili spremenjeni še pred vložitvijo zahteve na pristojno enoto prvostopnega organa, torej pred 30. 1. 2008. ZENDMPE je bil razveljavljen s sprejetjem novega Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN, Ur. l. RS, št. 47/2006), torej 24. 11. 2006. Tudi Pravilnik o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru je prenehal veljati z uveljavitvijo Pravilnika o dopolnitvi Pravilnika o spreminjanju mej ter evidentiranju in spreminjanju podatkov v zemljiškem katastru (Ur. l. RS, št. 26/2007) dne 24. 3. 2007. V nasprotju s ZENDMPE ZEN v določbi 1. odstavka 47. člena opredeljuje parcelacijo kot združitev ali delitev parcele, medtem, ko v 3. odstavku 47. člena ZEN določa le, da je delitev parcele oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele. Pogoja enakosti lastninskih in drugih pravic, ki ga je sicer vseboval ZENDMPE v 43. členu, v 47. členu ZEN ni več. Če bi prvostopni organ uporabil veljaven zakon, potem zahtev ne bi mogel zavrniti, saj bi le-te izpolnjevale vse zakonske pogoje. Tožeča stranka se ne strinja s stališčem tožene stranke, da se za začetek postopka šteje datum, ko je stranka geodetskemu podjetju naročila izvedbo določene geodetske storitve. Stranka, ki naroči geodetsko storitev, namreč z njo sama razpolaga, izbere ustrezno geodetsko podjetje, mu storitev naroči, ga lahko pogodbeno veže na rok izvedbe, uveljavlja morebitne pogodbene kazni v primeru zamud ipd., kar vse kaže, da je odnos med geodetskim podjetjem in stranko civilnopravne narave. Navaja, da drugostopni organ nepopolno navaja prehodno določbo 162. člena ZEN, saj se prehodna določba nanaša le na tiste storitve, glede katerih je bil ob uveljavitvi ZEN postopek že v teku in pojasnjuje tudi pojem „postopka, ki je že v teku“: to je tisti postopek, glede katerega je že vložena zahteva ali pravno sredstvo. V danem primeru pa je bil elaborat v času prehodnega obdobja še v pripravi, zahteva na pristojno GURS pa je bila vložena šele po prenehanju prehodnega obdobja. V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) se upravni postopek začne bodisi po uradni dolžnosti, bodisi na zahtevo stranke; če je postopek vezan na zahtevo stranke, sme organ postopek začeti in voditi le, če je zahteva podana. Naročilo geodetske storitve v nobenem primeru ne more pomeniti začetka upravnega postopka, saj bi v teoretičnem primeru lahko prišlo do hude zmede, če bi npr. stranka v istem primeru naročila geodetske storitve pri različnih geodetskih podjetjih v isti zadevi, in se tako ne bi vedelo, kdaj se je v tem primeru začel upravni postopek. Če bi resnično veljalo, da je začetek upravnega postopka z dnem naročila geodetske storitve, bi moral obstajati mehanizem medsebojnega obveščanja, že zato, da ne bi dve geodetski podjetji odločali o isti stvari. Logika drugostopnega organa bi pomenila, da bi morala GURS zahtevo, vloženo prek kasneje izbranega geodetskega podjetja, zavrniti, saj bi ta temeljila na napačno uporabljenem pravu – veljati bi moralo le pravo, veljavno v času, ko je naročnik naročil geodetsko storitev pri prvem podjetju. Tožeča stranka opozarja tudi na določbo 4. odstavka 6. člena ZEN, ki določa, da izvedba postopkov za izdelavo elaborata in izdelava elaboratov ni sestavni del upravnega postopka, ki ga vodi geodetska uprava za izvajanje postopkov določb iz tega zakona. Po mnenju tožeče stranke tožena stranka ne razlikuje v ZEN opredeljeno razliko med postopkom za izdelavo elaborata in upravnim postopkom, ki poteka pri pristojni GURS, saj bi sicer morala ugotoviti, da se je (specialni) upravni postopek pričel z vložitvijo zahteve na GURS, in bi tako ta moral upoštevati predpise, veljavne v trenutku vložitve zahteve, kakor ji sicer ustrezno nalaga 2. odstavek 162. člena ZEN. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka tožeči stranki.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Stranke z interesom v tem upravnem sporu odgovora na tožbo niso podale.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev zahteve za ureditev meje in parcelacijo na podlagi določbe 3. alinee 3. odstavka 48. člena ZENDMPE iz razlogov, navedenih v 43. členu ZENDMPE. Triinštirideseti člen ZENDMPE določa, da je parcelacija združitev parcel in delitev parcel (1. odstavek); da združitev parcel pomeni oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic (2. odstavek); delitev parcel pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic (3. odstavek). Po določbi 3. alinee 3. odstavka 48. člena ZENDMPE pa geodetska uprava zahtevo zavrne, če niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji. Prvostopni organ je namreč ugotovil, da ni izpolnjen pogoj enakega pravnega stanja glede drugih stvarnih pravic, ker je na dveh parcelah (1257/5 in 1257/6), ki naj bi se združili v enotno parcelo, vknjižena služnostna pravica.
Tožeča stranka s tožbo izpodbija uporabo ZENDMPE in meni, da bi moral prvostopni organ uporabiti določbe ZEN, ki pogoja, ki je bil določen v 43. členu ZENDMPE, ne predpisuje, zaradi česar je zavrnitev zahteve za ureditev meje in parcelacijo nezakonita.
V obravnavanem primeru je sporna uporaba 2. odstavka 162. člena ZEN. Ta določa, da se geodetske storitve ter postopki urejanja in spreminjanja mej zemljiških parcel ter postopki evidentiranja podatkov o stavbah in delih stavb v kataster stavb in evidentiranja njihovih sprememb, ki so se začeli po določbah ZENDMPE in glede katerih je ob uveljavitvi tega zakona postopek v teku oziroma je že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZENDMPE.
Po presoji sodišča je napačno stališče tožeče stranke, da se določbe ZENDMPE uporabljajo le v primeru, če je ob uveljavitvi ZEN postopek v teku, pri čemer ima tožeča stranka v mislih upravni postopek, ki se začne z vložitvijo zahteve, ki pa je bila v konkretnem primeru vložena že po uveljavitvi ZEN. Po gramatikalni razlagi citirane določbe se ZENDMPE uporablja tako v primeru postopkov v teku geodetskih storitev kot tudi v primeru že vloženih zahtev, s katerimi se začne upravni postopek pred pristojno geodetsko upravo. Takšno tolmačenje je utemeljeno tudi glede na določbe ZENDMPE oziroma ZEN, ki urejata postopek urejanja in spreminjanja mej zemljiških parcel (1. člen) in s tem zahtevata enotno obravnavo po enem oziroma drugem zakonu, ne pa morda po dveh različnih zakonih. Podlaga za uvedbo postopka je zahteva, kateri mora biti predložen elaborat ureditve meje in parcelacije, ki mora biti izdelan v skladu z predpisi (1. odstavek 48. člena ZENDMPE oziroma 1. odstavek 51. člena ZEN), določenimi v posebnih določbah zakona, ki se nanašajo na pripravo in izvedbo mejne obravnave. V obravnavanem primeru je bil zahtevi za uvedbo postopka z dne 30. 1. 2008 priložen elaborat po določbah ZENDMPE, saj je bila zahteva za geodetske storitve vložena leta 2003. Glede na to pa je bilo treba tudi preizkus zahteve, ali je elaborat parcelacije izdelan v skladu s predpisi (1. odstavek 48. člena ZENDMPE) in ugotavljanje izpolnjevanja drugih predpisanih pogojev opraviti po določbah ZENDMPE. Ker je bilo ugotovljeno, da ti pogoji niso izpolnjeni, je prvostopni organ ravnal pravilno in zahtevo zavrnil ob uporabi 3. odstavka 48. člena ZENDMPE.
Ker je po povedanem po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa niso utemeljeni, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 26/07-sklep US, v nadaljevanju ZUS-1).
Stroškovni zahtevek tožeče stranke je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.