Jedro

Tožnik svojega zahtevka za plačilo zakonitih zamudnih obresti v višini 852,54 EUR ne more utemeljevati s podatkom, da je upravni organ o zadevi odločal v večkrat ponovljenem postopku odločanja. Ker se o dodelitvi sredstev za odpravo posledic nesreč odloča v upravnem postopku (45. člena ZOPPN), ki določb o plačilu zamudnih obresti v primeru ponovljenega postopka odločanja nima, je odločitev prvostopenjskega organa, ki je odločil o višini pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah po letu 2005 in ne tudi o zakonskih zamudnih obrestih, pravilna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, kot prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo, št. 321-11-2834/2005-41 z dne 25. 4. 2012 odločila, da se vlogi A.A. ugodi (1. točka izreka); da je stranka upravičena do pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah po letu 2005 v višini 1.361,13 EUR (2. točka izreka); da se upravičencu odobrena sredstva nakažejo v roku 30 dni od dokončnosti te odločbe na njegov TRR (3. točka izreka) in da v postopku izdaje te odločbe niso nastali posebni stroški.

2. Izpodbijana odločitev je bila izdana v postopku ponovljenega odločanja, na podlagi vloge za dodelitev sredstev z dne 23. 12. 2005. Dne 28. 4. 2006 je bila izdana odločba, št. 321-112834/2005/5, s katero je prvostopenjski organ, na podlagi prvega odstavka 8. člena Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, vlogo stranke zavrnil. O pritožbi zoper navedeno odločbo je odločalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je 16. 3. 2007 pritožbi stranke ugodilo ter odpravilo prej navedeno odločbo prvostopenjskega organa. V postopku ponovnega odločanja je prvostopenjski organ vlogo stranke ponovno zavrnil, drugostopenjski organ pa je pritožbo stranke zoper navedeno odločbo 24. 12. 2007 zavrnil. O zadevi je odločalo Upravno sodišče RS v Celju in s sodbo 21. 4. 2009 ugodilo tožbi stranke. V ponovljenem postopku odločanja je prvostopenjski organ, na podlagi preveritve škode, z odločbo z dne 23. 6. 2007 ponovno zavrnil vlogo stranke za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, drugostopenjski upravni organ pa je pritožbo zoper navedeno odločbo 20. 4. 2010 zavrnil kot neutemeljeno. O tožbi zoper to odločitev je odločalo Upravno sodišče RS, ki je s sodbo IV U 119/2010 z dne 25. 10. 2011 tožbi ugodilo, odpravilo izpodbijano odločbo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Prvostopenjski upravni organ je ponovno izvedel ugotovitveni postopek in ugotovil, da je prosilec upravičen do pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2005 v višini 1.361,13 EUR. Zoper navedeno odločbo je vložil pritožbo tožnik in v njej zahteval zakonite zamudne obresti od zneska 1.361,13 EUR, od 31. 6. 2006 dalje. Njegovo pritožbo je drugostopenjski upravni organ zavrnil. 3. Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu od zneska 1.361,13 EUR pripadajo zamudne obresti zato, ker je tožena stranka zaradi svoje materialno pravne zmotne odločitve ta znesek izplačala z več kot 6 letno zamudo. Morala bi ga izplačati 1. 7. 2006 in ne šele 11. 7. 2012. Tožbi je tožnik priložil izračun zakonskih zamudnih obresti od glavnice, iz katerega izhaja, da je upravičen do plačila 852,54 EUR zamudnih obresti. Navaja tudi, da so podani vsi odškodninski elementi odgovornosti na strani tožene stranke za tako pozno odločitev, tako škoda, škodno ravnanje tožene stranke zaradi dolgotrajnega postopka, vzročna zveza in protipravnost. Tožena stranka je imela namreč vse potrebne podatke in dokaze za ugoditev zahtevku, zato bi lahko sprejela pravilno odločitev že leta 2006. S tako pozno odločitvijo je bila tožniku povzročena škoda, saj zneska 1.361,13 EUR ni mogel uporabiti za proizvodnjo jabolk že v letu 2006. Takšno škodo, ki je posledica zamujenega plačila, pa zakon priznava v obliki zamudnih obresti, ki jih tožeča stranka s to tožbo uveljavlja. Sodišču predlaga, da po izvedbi dokazov razsodi, da se izpodbijana odločba prvostopenjskega upravnega organa razveljavi in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 852,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila pod izvršbo. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi odločbe tožene stranke. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče v celoti soglaša odločitvijo organa druge stopnje, ki je zavrnil tožnikov zahtevek za plačilo zakonitih zamudnih obresti v višini 852,54 EUR. Tudi po presoji sodišča je plačilo zakonitih zamudnih obresti vezano na ugotovitev, da je pri izplačilu sredstev prišlo do zamude. Med strankama upravnega spora ni sporno, da je bila pravica do dodelitve sredstev pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v višini 1.361,13 EUR tožniku priznana z odločbo prvostopenjskega organa, št. 321-11-2834/2005-41 z dne 25. 4. 2012, prav tako med strankama ni sporno, da so bila tožniku ta sredstva izplačana v skladu z določbo 3. točke izreka izpodbijane odločbe. Navedeno pomeni, da v obravnavani zadevi tožnik svojega zahtevka za plačilo zakonitih zamudnih obresti v višini 852,54 EUR ne more utemeljevati s podatkom, da je upravni organ o zadevi odločal v večkrat ponovljenem postopku odločanja. Meritorno odločitev o tožnikovi vlogi z dne 23. 12. 2005, ki je postala dokončna in izvršljiva šele po odločitvi (in vročitvi odločbe) o tožnikovi pritožbi dne 22. 7. 2012, vsebuje namreč šele odločitev v izpodbijani odločbi. Sodišče ugotavlja tudi, da pravna podlaga za izplačilo zakonskih zamudnih obresti ne izhaja niti iz Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN). ZOPNN določa med drugim način zagotovitve sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, določa upravičence do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, višino dodeljenih sredstev ter postopek dodelitve sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu in obveznosti upravičencev. Prav tako navedeni zakon v določbi 45. člena določa vsebino izdane odločbe o dodelitvi sredstev ter v 46. členu čas uporabe dodeljenih sredstev in pogoje za podaljšanje roka za uporabo dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč, ne določa pa obveznosti dodelitve sredstev v določenem roku. Ker se o dodelitvi sredstev za odpravo posledic nesreč odloča (45. člena ZOPPN) v upravnem postopku, ki določb o plačilu zamudnih obresti v primeru ponovljenega postopka odločanja nima, je po presoji sodišča odločitev prvostopenjskega organa, ki je odločil o višini pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah po letu 2005 (1.361,13 EUR) in ne tudi o zakonskih zamudnih obrestih, pravilna, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

7. Tožnik s svojim zahtevkom za plačilo zakonitih zamudnih obresti v višini 852,54 EUR ne more uspeti niti s tožbeno trditvijo, da so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti na strani tožene stranke, za dolgotrajnost postopka odločanja o tožnikovi vlogi z dne 23. 12. 2005, saj sodišče za presojo zatrjevane odškodninske odgovornosti tožene stranke v obravnavanem primeru ni stvarno pristojno.

K II. točki izreka:

8. Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.