Jedro

Ne gre za kršitev določb ZPP, če je sodno pisanje, vključno s sodno odločbo, v primeru odsotnosti naslovnika vročeno na delovnem mestu osebi, ki opravlja delo po pogodbi o začasnem študentskem delu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožnikov predlog z dne 12.12.2001 za obnovo postopka, ki je bil v tej zadevi končan s pravnomočno sodbo, opr. št. III Pd 385/2000-14 z dne 1.6.2001. Štelo je, da predlog za obnovo ni bil dovoljen, ker se ni nanašal na vsebino pravnomočne sodbe, temveč se je nanašal le na njeno vročitev tožnikovi pooblaščenki in posledično priznanje pravnomočnosti.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pri tem je ugotovilo, da je postala sodba sodišča prve stopnje v tej zadevi pravnomočna s 16.8.2001, tožnik pa je vložil predlog za obnovo šele 12.12.2001 po izteku 30-dnevnega roka iz 2. točke 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99).

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje. Pri tem graja ravnanje sodišča druge stopnje, ki je štelo, da je tožnik uveljavljal obnovitvene razloge po 2. točki 394. člena ZPP po poteku 30-dnevnega roka od vročitve sodbe, saj mu sodba dejansko ni bila pravilno vročena. Hkrati pa se sodišče druge stopnje sploh ni opredelilo do pritožbenih navedb glede uveljavljanja obnovitvenih razlogov iz 10. točke 394. člena ZPP in do navedb o bistvenih kršitvah določb postopka pred sodiščem prve stopnje, ko je sodišče šele po vročitvi predloga za obnovo postopka toženi stranki in po prejemu njenega odgovora, izdalo izpodbijani sklep po predsedniku senata v nasprotju z 2. odstavkom 398. člena ZPP brez opravljenega naroka.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče soglaša z zaključkom sodišča druge stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je postala v tej zadevi sodba sodišča prve stopnje z dne 1.6.2001 po izteku sodnih počitnic v mesecu avgustu 2001 pravnomočna, ker je bila 12.7.2001 vročena pooblaščenkama obeh pravdnih strank. Iz tožnikovega pooblastila z dne 13.11.2000, ki se nahaja v sodnem spisu, izhaja, da je bila takratna tožnikova pooblaščenka zaposlena pri Sindikatu A v Ljubljani, tako da je šlo za zastopanje tožnika po predstavnici sindikata v smislu določb 16. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98). Ker vročevalec dne 12.7.2001 takratne pooblaščenke ni našel na delovnem mestu, je sodbo z dne 1.6.2001 vročil osebi, ki je bila pri pooblaščenkini organizaciji zaposlena po pogodbi o začasnem delu študentov. Ta dejstva v dosedanjem postopku niso bila sporna in je na njih gradilo svojo odločitv tudi sodišče druge stopnje.

V skladu z določbami 2. odstavka 139. in 2. odstavka 140. člena ZPP se lahko vročitev opravi na delovnem mestu tudi tako, da se pisanje vroči osebi, ki je zaposlena na delovnem mestu, če ta pisanje hoče sprejeti, če tistega, ki naj se mu vroči, na delovnem mestu ni najti. Sodišče ugotavlja, da je tudi zaposlitev po pogodbi o začasnem delu študentov potrebno šteti med zaposlene osebe na delovnem mestu v smislu navedenih določb ZPP. Zato ne gre za kršitev določb ZPP, če je sodno pisanje, vključno s sodno odločbo, v primeru odsotnosti naslovnika vročeno na delovnem mestu osebi, ki opravlja delo po pogodbi o začasnem študentskem delu.

Glede uveljavljana obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP, to je, da tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ker sodba sodišča prve stopnje tožnikovi pooblaščenki ni bila pravilno vročena, revizijsko sodišče soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da tega obnovitvenega razloga tožnik ni uveljavljal pravočasno. Navedeni obnovitveni razlog se v skladu z 2. točko 396. člena ZPP lahko uveljavlja v predlogu za obnovo postopka le v roku 30 dni od vročitve odločbe stranki. Ker je v tem primeru tožnik predlagal obnovo postopka šele 12.12.2001, sodba, katere obnovo predlaga, pa je bila njegovi pooblaščenki vročena že 12.7.2001, je sodišče v skladu s 398. členom ZPP njegov predlog utemeljeno zavrglo kot prepozen.

Tožnik se neutemeljeno sklicuje na uveljavljanje obnovitvenih razlogov v smislu določb 10. točke 394. člena ZPP. V svojem predlogu za obnovo ni navedel nobenih dejstev in ni predlagal nobenih novih dokazov v zvezi z vsebino sodbe sodišča v tej zadevi. Zato je sodišče predlog za obnovo postopka tudi z vidika 10. točke 394. člena ZPP, v skladu z določbami 398. člena, v zvezi z 2. odstavkom 397. člena ZPP, zavrglo.

Res bi lahko sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom 398. člena ZPP predlog za obnovo postopka po predsedniku senata zavrglo takoj po njegovem prejemu. Če je to storilo šele po vročitvi drugopisa predloga toženi stranki in po prejemu njenega odgovora, s tem ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka v smislu 339. člena ZPP. Za odločanje o predlogu za obnovo postopka je v skladu z določbami 398., 399. in 400. člena ZPP pristojen predsednik senata (razen če je obravnava predloga za obnovo združena z obravnavo glavne stvari), pri tem pa je le odločanje o utemeljenosti predloga za obnovo vezano na predhodno opravljeni narok. Ker je v tem primeru sodišče odločalo zgolj na podlagi formalnih predpostavk za vložitev predloga za obnovo postopka, tako da do njegove obravnave po vsebini (o utemeljenosti predloga) sploh ni prišlo, sodišče naroka ni bilo dolžno izvesti.

Glede na povedano revizijski razlogi niso podani. Sodišče je zato revizijo v skladu z določili 378. člena, v zvezi s 383. členom ZPP, kot neutemeljeno zavrnilo.