Jedro

Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnika seznaniti s podatki, ki jih je sam pridobil od FURS, ter mu omogočiti, da se o tem izjavi ter predloži morebitne dodatne dokaze.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. 11087-110/2018-7 z dne 21. 9. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom delno ugodil vlogi vlagatelja A. (v nadaljevanju stranka z interesom) na dodatni javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskih oziroma študijskih letih 2015/2016 in 2016/2017 (v nadaljevanju javni razpis) in mu odobril sredstva v višini 252,00 EUR. Delodajalcem, navedenim v 3. točki izreka, je odobril sredstva v skupni višini 10.625,00 EUR, glede delodajalcev, navedenih v 4. točki izreka, med katerimi je tudi tožnik, pa je odločil, da se jim sredstva ne odobrijo. Odločil je, da vlagatelj s sklepom prejme v podpis tudi izvode tripartitnih pogodb o sofinanciranju, ki jih je dolžan skupaj z delodajalci podpisati in v roku 8 dni od prejema posredovati prvostopenjskemu organu, sicer se šteje, da je umaknil vlogo na javni razpis. Odločil je še, da vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji in da v tem postopku niso nastali posebni stroški. Iz obrazložitve izhaja, da je predmet javnega razpisa izvedba praktičnega usposabljanja z delom na ustrezno opremljenih učnih mestih za dijake v poklicnem izobraževanju, ki imajo sklenjene individualne ali kolektivne učne pogodbe, in za študente višjih strokovnih šol, ki imajo sklenjene pogodbe o praktičnem izobraževanju in so se v šolskih oziroma študijskih letih 2015/2016 in 2016/2017 izobraževali v zadnjem letniku. Komisija je pregledala vloge in ugotovila, da vlagatelj in delodajalci iz 3. točke izreka izpodbijanega sklepa kot soprijavitelji izpolnjujejo pogoje iz 3. točke javnega razpisa in na podlagi sklepa ministrice za izobraževanje, znanost in šport odločila, da znaša višina spodbude 1.250,00 EUR na dijaka v triletnem srednjem poklicnem izobraževanju, ki ima določeno praktično usposabljanje z delom v dolžini najmanj 24 tednov, ter 1.250,00 EUR za študenta v višjem strokovnem izobraževanju, ki ima določeno praktično izobraževanje v dolžini najmanj 20 tednov. Vlagatelju se za vsako odobreno spodbudo delodajalca izplača znesek v višini 21,00 EUR. Za delodajalce, navedene v 4. točki izreka sklepa, pa je komisija ugotovila, da ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, zato se jim sredstva ne odobrijo. Med temi delodajalci je tudi tožnik, za katerega je komisija ugotovila, da ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.2. javnega razpisa, pod zaporedno št. 3, ker nima poravnanih zapadlih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov na dan 30. 6. 2018. 2. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je s sklepom z dne 5. 11. 2018 (med drugim) zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski sklep (1. točka izreka) in odločilo, da stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ pri preverjanju razpisnih pogojev ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.2.3 javnega razpisa, ki določa, da mora imeti delodajalec poravnane vse zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo na dan 30. 6. 2018, kar se dokazuje s potrdilom FURS na dan 30. 6. 2018 in z izjavo delodajalca o izpolnjevanju obveznih pogojev. Iz dopisa FURS, ki ga je pridobil prvostopenjski organ, izhaja, da tožnik navedenega pogoja na dan 30. 6. 2018 ni izpolnjeval, zato je bilo treba vlogo v delu, ki se nanaša nanj, zavrniti. Sicer pa so imeli vlagatelji možnost, da ves čas do zaprtja javnega razpisa morebitne dileme in nejasnosti v zvezi z vprašanji razpisnih pogojev in priprave vloge razčistijo s prvostopenjskim organom, kot določa 21. točka javnega razpisa. Poleg tega je tožnik v prijavnem obrazcu za delodajalce št. 2 podpisal izjavo delodajalca o izpolnjevanju pogojev javnega razpisa, s katero je izjavil, da ima na dan 30. 6. 2018 poravnane vse zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve skladno z nacionalno zakonodajo, vendar ta izjava ne vzdrži pravne presoje.

3. Tožnik v tožbi navaja, da redno plačuje svoje obveznosti. Ob preverjanju podatkov o stanju obveznosti preko sistema eDavki je računovodja, ki zanj pogodbeno opravlja računovodske storitve, ugotovil, da je pomotoma vložil obrazec REK-1 (obračun davčnih odtegljajev in obračun prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja) za obračun plač za mesec maj za isto izplačilo dvakrat. Svojo napako je ugotovil 3. 7. 2018 in je takoj vložil stornacijo napačno preveč oddanega obrazca REK-1. FURS je stornacijo izvedla z datumi 28. 6. 2018 pri akontaciji dohodnine, 29. 6. 2018 delno pri prispevkih za zdravstveno varstvo in 3. 7. 2018 dokončno pri prispevku za zdravstveno varstvo ter v celoti pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zaposlovanje in starševsko varstvo. Po ustnem pojasnilu s strani FURS se stornacije knjižijo na dan vložitve stornacije in ne na dan obračuna dajatev. Na dan 30. 6. 2018 je torej imel poravnane vse svoje obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, saj je bilo tako stanje izkazano zgolj zaradi računovodske napake, ki je nastala z dvojno vložitvijo enakega obračuna, ki pa je bila odpravljena 3. 7. 2018 po vložitvi storno obračuna. Zato je izpolnjeval vse razpisne pogoje. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in toženki naloži izdajo sklepa, v katerem mu bodo priznana sredstva iz javnega razpisa.

4. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Navaja, da iz potrdila FURS, ki ga je pridobil prvostopenjski organ, izhaja, da tožnik na dan 30. 6. 2018 nima poravnanih vseh zapadlih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, zato ni bil izbran za sofinanciranje. Priložena dokazila k tožbi so brezpredmetna, saj je edino merodajno dokazilo, ki ga zahteva in določa javni razpis, potrdilo FURS. Njegova izjava v prijavnem obrazcu za delodajalce št. 2 o tem, da ima na dan 30. 6. 2018 poravnane vse zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, pa ne prikazuje resničnega dejanskega stanja. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev odobritve sredstev tožniku kot delodajalcu na javnem razpisu, ker ni izpolnjeval razpisnega pogoja iz točke 3.2., pod zaporedno št. 3 javnega razpisa, to je, da ima poravnane vse zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo na dan 30. 6. 2018. 8. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je tožnik v prijavi na javni razpis priložil izjavo o izpolnjevanju pogojev javnega razpisa z dne 21. 6. 2018, v kateri je med drugim izjavil, da ima na dan 30. 6. 2018 poravnane vse zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo. Prvostopenjski organ je v postopku pridobil še potrdilo FURS, iz katerega pa izhaja, da tožnik na dan 30. 6. 2018 nima plačanih vseh evidentiranih davkov in drugih obveznih dajatev, ki jim je do tega datuma potekel rok plačila. Zato je prvostopenjski organ zaključil, da tožnik ne izpolnjuje zahtevanega razpisnega pogoja pod zaporedno št. 3, točke 3.2. javnega razpisa. Tožnik pa trdi, enako kot v pritožbenem postopku, da je imel na relevanten datum dejansko poravnane vse obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, saj je bilo stanje o neporavnanih obveznostih izkazano zgolj zaradi računovodske napake, ki je nastala z dvojno vložitvijo enakega obračuna, katera pa je bila po vloženem storno obračunu s strani FURS odpravljena.

9. Po presoji sodišča pa bi moral prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijanega sklepa dati tožniku možnost izjave o dejstvih, pomembnih za odločitev (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Organ je namreč svojo odločitev o neizpolnjevanju spornega razpisnega pogoja pri tožniku oprl na podatke oziroma dejstva, ki jih je na podlagi pridobljenega dopisa FURS iz uradne evidence sam ugotavljal, vendar pri tem ni šlo za situacijo, ko bi lahko odločil v skrajšanem postopku, brez da bi bila tožniku dana možnost zavarovanja njegovih pravic, kajti ti podatki so se razlikovali od vsebine tožnikove izjave o poravnanih vseh obveznostih iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev.

10. Prvostopenjski organ bi zato moral pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnika seznaniti s podatki, ki jih je sam pridobil od FURS, ter mu omogočiti, da se o tem izjavi ter predloži morebitne dodatne dokaze. Na tak način bi skladno z načelom materialne resnice razjasnil relevantno dejansko stanje v zvezi z (ne)izpolnjevanjem navedenega razpisnega pogoja s strani tožnika. Namen navedenega razpisnega pogoja, da morajo imeti prijavitelji poravnane davke in druge obvezne dajatve, je v tem, da se sredstva ne dodeljujejo subjektom, ki ne plačujejo davčnih in drugih obveznih dajatev. Ali je ta pogoj izpolnjen, pa je treba zanesljivo ugotoviti v vsakem primeru posebej.

11. Ker torej prvostopenjski organ, kot obrazloženo, tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočil izjave o odločilnih dejstvih, je kršil tožnikovo pravico do izjave v postopku iz 22. člena Ustave RS, s tem pa je storil absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki v vsakem primeru terja odpravo sklepa, če v postopku s pravnimi sredstvi ni odpravljena.

12. Pri tem sodišče še dodaja, da je tožnik že v pritožbi navajal, da na relevantni datum v resnici ni imel neporavnanih obveznosti, ampak da je prišlo do računovodske napake, pri čemer je k pritožbi priložil tudi pojasnilo računovodstva o tem in izpiske kartic iz e-davkov (enako kot v tožbi). Vendar pa se drugostopenjski organ v svojem sklepu z dne 5. 11. 2018 do navedenih dokazil niti ni opredelil, niti jih ni skladno z 10. členom ZUP presodil glede na ostale dokaze in uspeh celotnega postopka. To pa pomeni, da je obrazložitev izpodbijane odločitve v povezavi z obrazložitvijo odločitve drugostopenjskega organa tudi pomanjkljiva do te mere, da je onemogočen njen materialnopravni preizkus (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). S tem je podana nadaljnja absolutna bistvena kršitev določb postopka. Ugotovljeni absolutni bistveni kršitvi pravil postopka pa sta razlog za odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje organu prve stopnje (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

13. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 upoštevati stališča sodišča, ki se nanašajo na postopek ter razčistiti sporno dejansko stanje v zvezi z (ne)izpolnjevanjem s strani tožnika spornega razpisnega pogoja, s tem da bo tožniku pred odločitvijo v zadevi dal možnost izjave in predložitve ali predlaganja dodatnih dokazov, s katerimi bi potrdil svoje zatrjevanje, da je evidenca FURS izkazovala neporavnane obveznosti zaradi računovodske napake, ki se je pripetila tožniku, in ki je bila naknadno odpravljena. Svojo odločitev pa bo moral organ tudi v zadostni meri obrazložiti (214. člen ZUP).

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v upravnem sporu pa stranski udeleženec tudi ni aktivno sodeloval in ni uveljavljal morebitnega nasprotnega interesa (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).