Jedro

Laično stranko, ki se na poziv sodišča, naj založi predujem za izvedenca, odzove s trditvijo, da nima denarja, mora sodišče opozoriti na pravice, ki ji jih daje ZBPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Predmet te nepravdne zadeve je ureditev stikov predlagatelja z mladoletnim L. T., sinom nasprotne udeleženke B. T., s katero je predlagatelj živel v zunajzakonski skupnosti skoraj šest let. Sodišče prve stopnje je s sklepom, opr. št. N 433/2009, z dne 2.3.2010, predlog zavrnilo, saj predlagani stiki otroku ne bi bili v korist. Zoper navedeni sklep laično pritožbo podaja predlagatelj, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da sklep nima razlogov odločilnih dejstvih oziroma ti razlogi temeljijo na lažnih dokazih, kršitvi svobode izražanja in pravice do odgovora ter kršitev pravice enakopravnosti. Sodišče ni upoštevalo, da biološki oče otroka nikoli ni obiskal, da je otrok šest let preživel v krogu matere (nasprotne udeleženke v tem postopku) in predlagatelja ter da nobena izmed vzgojiteljic v vrtcu sploh ni vedela, da predlagatelj ni otrokov biološki oče, saj je z otrokom ravnal zelo korektno. Otrokovo obnašanje v šoli bi bolje lahko opisala vzgojiteljica, ki je otroka vzgajala štiri leta in ne vzgojiteljica, ki ga je spoznala šele v šolskem letu 2008/2009.Iz nobene spisovne dokumentacije tudi ne izhaja, da naj otrok ne bi pogrešal predlagatelja Sodišče ni pridobilo izvedenskega mnenja, kljub temu, da je to predlagala psihologinja CSD, ampak je sklep izdalo na podlagi pridobljenih spisov. Za pridobitev mnenja je pozvalo predlagatelja na založitev predujma, a predlagatelj denarja za to nima. Drugostopenjskemu sodišču predlaga,naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Trditve predlagatelja so, da je z mladoletnim L.T. v letih skupnega življenja vzpostavil takšen odnos, ki je v celoti primerljiv z odnosom oče – sin. Če bi bile te trditve točne ter bi ne bilo okoliščin, ki bi bile v nasprotju z otrokovo koristjo, potem bi bila določitev stikov utemeljena na podlagi pravila iz 106.a člena ZZZDR (1).

Tudi iz dokaznega postopka je razvidno, da je predlagatelj z otrokom skupaj živel in ga vzgajal. Sporno pa je, ali je pri tem ravnal v skladu z otrokovo koristjo ali pa je bilo njegovo ravnanje za otroka škodljivo. O tem sta predlagatelj in nasprotna udeleženka, ki sta se kot partnerja razšla in sedaj nista v dobrih odnosih, izpovedovala različno. Očitno je, da gre v prvi vrsti za strokovno vprašanje. Delno je bilo to strokovno vprašanje obravnavano s pomočjo CSD, katerega mnenje je bilo odklonilno, vendar s pomembnim dodatkom. Psihologinja je svoje poročilo zaključila z naslednjim stavkom: „V kolikor bi se naj v postopku prvenstveno sledilo koristi in potrebi otroka, predlagam pridobitev izvedenskega mnenja.“ (priloga C4 tega spisa).

Očitno tudi je, da bi sodišče izvedenca postavilo, če bi predlagatelj, ki je bil k temu pozvan, založil predujem. Razlog, da tega ni storil, je po njegovih trditvah, ki jih je podal že pred sodiščem prve stopnje, ta, da nima denarja.

Predlagatelj je laik. ZPP (2) v 12. členu določa, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sodišče opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Procesna pravica stranke je tudi ta, da je oproščena plačila stroškov, če so za to izpolnjeni pogoji (3). ZBPP v 9. alinei predvideva tudi oprostitev plačila stroškov postopka, kar zajema tudi oprostitev plačila stroškov za izvedence (1. točka petega odstavka 26. člena ZBPP). Sodišče prve stopnje bi moralo predlagatelja, ki je laik, opozoriti na možnosti, ki mu jih daje ZBPP. Ker tega ni storilo, je kršilo določbe pravdnega postopka in predlagatelja prikrajšalo v pravici do sodelovanja v postopku. Na to kršitev je pritožba dovolj jasno opozorila.

Ob tem pritožbeno sodišče opozarja tudi na pooblastila sodišča v sporih iz razmerij med starši in otroki, kamor spada tudi obravnavani primer. Ta so širša. Skladno s 408. členom ZPP mora tako sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok, pri čemer ni vezano na postavljene zahtevke – še več, v primerih, ki jih določa zakon, lahko odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Zaradi varstva otrok lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev.

Zaradi kršitve določb pravdnega postopka (12. člen ZPP), ki je prerasla tudi v absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Napotki za nadaljnje delo sodišča so razvidni iz zgoraj povedanega, obenem pa predlagatelj v pritožbi ponuja tudi nov dokazni predlog. Meni namreč, da bi otrokovo obnašanje bolje opisala vzgojiteljica, ki je otroka vzgajala štiri leta, in ne vzgojiteljica, ki je otroka v šolskem letu 2008/2009 šele spoznala. Gre sicer za pritožbeno novoto, ki pa je v konkretnem primeru dovoljena, saj gre za spor iz razmerja med starši in otroki (414.člen ZPP).

V ostale pritožbene navedbe se pritožbeno sodišče ni spuščalo.

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR – UPB1, Ur. l. RS, št. 69/2004 in naslednji).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in naslednji). Po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.l. SRS, št. 30/1986, skupaj s spremembami) se v nepravdnih postopkih smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če z ZNP ni drugače določeno.

(3) Izpolnjevanje pogojev za oprostitev stroškov postopka v okviru brezplačen pravne pomoči bi se uveljavljalo v posebnem postopku po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. l. RS, št. 96/2004 in naslednji).