Jedro

V nobenem predpisu ni določeno, da bi smel svet zavoda delovati oziroma sprejemati odločitve le, če so vsa mesta v njem popolnjena oziroma da bi bili nezakoniti sklepi sveta, ki bi bili sprejeti v času, ko ta ni popoln. Glede na to, da je za nasprotno kandidatko glasovalo 7 od 10 obstoječih oziroma 11 predvidenih članov sveta, je druga kandidatka v vsakem primeru dobila večino glasov, kot je določeno v dvanajstem odstavku 46. člena ZOFVI.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ter da se sklep Sveta Vrtca A. v B. z dne 27. 10. 2015, s katerim je bila za ravnateljico imenovana C.C., razveljavi (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožnica sama krije svoje stroške sodnega postopka in da je dolžna toženi stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 399,83 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi vztraja pri vseh očitanih kršitvah postopka izbire ravnateljice, ki jih je treba upoštevati skupaj in celovito. Navaja, da je trditve o času vročitve zaprosila za podajo mnenja Mestni občini D. tožena stranka podala šele z vlogo 14. 12. 2015 v ponovljenem postopku, kar je prepozno glede na določbo drugega odstavka 362. člena ZPP in četrtega odstavka 286. člena ZPP, pri čemer ni navedla razlogov, zakaj jih ni navedla pravočasno. Meni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati prepoznih trditev in dokazov, zato je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Trdi, da bi se ravnateljica C.C. morala izločiti iz delovanja in odločanja vzgojiteljskega zbora na seji 17. 9. 2015, na kateri se je razpravljalo in odločalo o tem, kakšno mnenje in o kateri izmed obeh kandidatk bo na prošnjo sveta zavoda vzgojiteljski zbor podal. Ponavlja, da je navedeno sejo ravnateljica C.C. celo vodila, tako da dejstvo, da naj bi sejo zapustila pred tajnim glasovanjem še ne pomeni, da ni vplivala na sodelujoče na seji med glasovanjem. Meni, da bi se dotedanja ravnateljica morala izločiti iz celotnega postopka delovanja vzgojiteljskega zbora v zvezi s podajo mnenja za kandidatki, enako pa velja za svakinjo ravnateljice, ki je celo prevzela vodenje vzgojiteljskega zbora in sodelovala pri glasovanju. Zatrjuje, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi se ravnateljica izločila, ko se je na dnevnem redu sestanka vzgojiteljskega zbora obravnavala točka podpore kandidatkam za ravnateljico, brez podlage v izvedenih dokazih. Poleg tega je tožnica prerekala navedbe tožene stranke, zato je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ko je štelo, da tožnica navedb tožene stranke ni prerekala. V zvezi s tem sodišču prve stopnje očita kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da ni šlo za kršitev, ki bi imela vpliv na izbiro kandidatke, ker je bila dotedanja ravnateljica s tajnim glasovanjem izbrana s tako večino glasov, da tudi izločitev sorodnice in nesodelovanje ravnateljice na seji ne bi mogla bistveno vplivati na rezultat. Poudarja, da pravila o izločitvi niso sama sebi namen, temveč je njihov namen zagotoviti transparentnost, nepristranskost, nekoruptivnost in poštenost odločanja organa, na (ne)bistvenost kršitve pa ne vpliva rezultat glasovanja. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava (določil ZOFVI in ZUP) in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Dalje vztraja pri očitku, da vzgojiteljski zbor ni podal mnenja o obeh prijavljenih kandidatkah, kot bi moral skladno s prvim odstavkom 53. a člena ZOFVI. Trdi, da organ, ki odloča o izbiri kandidata, ni vzgojiteljski zbor, temveč svet zavoda, zaradi česar bi moral vzgojiteljski zbor podati mnenje o obeh prijavljenih kandidatkah, k čemur je bil tudi zaprošen. Trdi, da je bilo mnenje podano le za C.C., saj je vzgojiteljski zbor glasoval le o tem, komu bo dal podporo. Tudi v zvezi s tem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava (določil ZOFVI), izpodbijani sodbi pa očita tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker o tem odločilnem dejstvu nima razlogov. Naslednji očitek, v zvezi s katerim zatrjuje nepopolno in zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitev iz 14. točke drugega odstavka 338. člena ZPP, je, da tožena stranka ni počakala na mnenje lokalne skupnosti. Meni, da bi morala tožena stranka počakati na mnenje lokalne skupnosti, ki ga je prejela le nekaj dni po seji sveta zavoda. Sodišču prve stopnje tudi očita, da je zmotno presodilo, da je bil svet zavoda pravilno sestavljen, saj je imel le 10 in ne 11 članov, kot bi jih moral imeti, skladno z določbo prvega odstavka 46. člena ZOFVI. Trdi, da lahko organ deluje in pravno veljavno odloča le, če je sestavljen skladno z zakonskimi določbami, ki niso same sebi namen, po njenem mnenju namreč organ odločanja, ki ni pravilno sestavljen, ne more pravno veljavno delovati in sprejemati odločitev, njegove ugotovitve in sklepi pa ne morejo imeti pravnih posledic. Zatrjuje tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o tem odločilnem dejstvu. Izpostavlja še, da je na posamezne kršitve treba gledati v njihovi medsebojni povezavi in jih ni mogoče tolerirati, ker kažejo na določeno mero ignorance pozitivnih predpisov in pravil s strani tožene stranke. Trdi, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločitve o pravdnih stroških, ki je v tem delu ni mogoče preizkusiti. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe ter ugoditev tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ter naložitev plačila pravdnih stroškov tožnice toženi stranki, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v odločanje drugemu senatu.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo po pooblaščencu pravočasno odgovarja in predlaga zavrnitev pritožbe tožnice kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo popolno in pravilno ugotovljeno, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi zatrjevane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je glede na zavzeto materialnopravno stališče ustrezno obrazložilo vsa dejstva, ki jih je štelo za odločilna. Sodišče prve stopnje je v sodbi kot neutemeljen zavrnilo očitek tožnice o kršitvi postopka, da vzgojiteljski zbor na sestanku 17. 9. 2015 ni izdelal mnenja o obeh kandidatkah. Sklicevalo se je na 53.a člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 12/96 in nasl. - ZOFVI), v katerem je določeno, da se mnenje vzgojiteljskega zbora poda na tajnem glasovanju. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožena stranka tajno glasovanje izvedla o obeh kandidatkah ter da je na tem glasovanju največ podpore in s tem pozitivno mnenje dobila kandidatka C.C.. Iz pritožbenih navedb izhaja, da se tožnica s tem materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje ne strinja, kar pa ne pomeni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev prav tako ni podana v zvezi z ugotovitvami sodišča prve stopnje glede posredovanja mnenja Mestne občine D. o kandidatkah v predpisanem roku 20 dni od prejema pisnega zahtevka. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je 13. 8. 2015 svet tožene stranke med drugim tudi Mestno občino D. zaprosil za obrazloženo mnenje o kandidatkah za ravnateljico tožene stranke. Zaprosilo je Mestna občina D. prejela 14. 8. 2015. Svet zavoda je sklep o izbiri ravnateljice C.C. sprejel 21. 9. 2015, torej po poteku 20-dnevnega roka od prejema pisnega zahtevka. Tožničini očitki o tem, da Sveta zavoda pred potekom roka za podajo mnenja lokalne skupnosti ne bi smel odločati, po vsebini pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Enako velja za ugotovitev sodišča prve stopnje, da je neutemeljen očitek tožnice v zvezi z nepravilno sestavo sveta tožene stranke pri odločanju o izbiri ravnateljice, saj je tudi v zvezi s temi odločilnimi dejstvi sodišče prve stopnje sodbo ustrezno obrazložilo.

7. Tožnica sodišču nadalje očita, da je upoštevalo dejstva in dokaze, ki naj bi jih tožena stranka navedla prepozno, in s tem v zvezi uveljavlja (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Gre za kršitev določb četrtega odstavka 286. člena ZPP in drugega odstavka 362. člena ZPP, ki je po navedbah tožnice vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

8. Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu opr. št. Pdp 405/2016 z dne 24. 11. 2016 sodišču prve stopnje naložilo dopolnitev dokaznega postopka z ugotovitvijo, ali je bil podan pogoj iz sedmega odstavka 53.a člena ZOFVI za odločanje sveta o izbiri ravnateljice brez pridobljenega mnenja lokalne skupnosti (Mestne občine D.). Po določbi prvega odstavka 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem razveljavitvenem sklepu. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje to storilo, upoštevaje tudi določbo prvega odstavka 286.a člena ZPP, po katerem lahko sodišče pred ali med glavno obravnavo stranki s pisnim pozivom naloži, da v določenem roku poda navedbe v zvezi z razveljavitvenim sklepom pritožbenega sodišča. Ta določba pa je specialna glede na 286. člen ZPP, zato ni prišlo do kršitve te določbe. S pripravljalno vlogo je nato tožena stranka na poziv sodišča prve stopnje in v skladu z razveljavitvenim sklepom pritožbenega sodišča natančneje obrazložila navedbe glede pravočasnosti zaprosila za pridobitev obrazloženega mnenja lokalne skupnosti ter predložila dokaze. Glede na navedeno ni šlo za navajanje novih dejstev in dokazov, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti, kar pomeni, da tudi ni moglo priti do kršitve določbe drugega odstavka 362. člena ZPP.

9. Tožnica neutemeljeno uveljavlja tudi (relativno) bistveno kršitev določb drugega odstavka 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Četudi bi držale trditve tožnice, da je obrazloženo prerekala trditve tožene stranke, z njimi pritožnica ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na zapisnik seje o glasovanju in rezultatih glasovanja članov vzgojiteljskega zbora z dne 17. 9. 2015 (listina B7). Tudi t. i. protispisnost med vsebino listine in razlogi izpodbijane sodbe o vsebini te listine ni podana, zato ni utemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Zakon o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl. - ZZ) v prvem odstavku 36. člena zagotavlja sodno varstvo zoper sklep o izbiri v primeru kršitev postopka izbire, ki lahko bistveno vplivajo na odločitev. Glede na navedeno imenovanje ravnateljice javnega zavoda ni nezakonita zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev, ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na odločitev o izbiri. Upoštevaje navedeno določbo pritožba neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je vzgojiteljski zbor tožene stranke 17. 9. 2015 podal mnenje o obeh kandidatkah. Iz zapisnika o glasovanju in rezultatih glasovanja članov vzgojiteljskega zbora izhaja, da je potekalo tajno glasovanje o obeh kandidatkah za ravnateljico ter da je dobila največ (44) glasov podpore kandidatka C.C., tožnica pa je prejela 18 glasov podpore. Glede na navedeno je vzgojiteljski zbor podal najvišjo podporo in pozitivno mnenje kandidatki C.C. (listina A6), s tem pa je smiselno sprejel negativno mnenje za tožnico, ki ji ni izglasoval podpore. Dejstvo, da vzgojiteljski zbor ni še izrecno sprejel posebnega (negativnega) mnenja glede tožničine kandidature, ne pomeni kršitve za izvedbo razpisa določenega postopka, ki bi bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata.

11. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da je bil postopek razpisa kršen in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidatke za ravnateljico s tem, da se kandidatka C.C., tedanja ravnateljica tožene stranke, ni izločila iz celotnega postopka v zvezi s podajo mnenja vzgojiteljskega zbora, ter da je pri odločanju sodelovala tudi E.E., ki je svakinja te kandidatke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je ravnateljica C.C. izločila iz obravnavanja 3. točke dnevnega reda, v okviru katere se je glasovalo o podpori kandidatkama, kar pomeni, da na glasovanje ni mogla vplivati. Nasprotno je tožnica glasovala o podpori kandidatkama. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da E.E. ni mogla vplivati na rezultat glasovanja, saj je bilo glasovanje tajno, njegov rezultat pa ni bil tesen - tudi če bi bila izločena, bi bilo večinsko izraženo mnenje udeleženih na sestanku vzgojiteljskega zbora še vedno v korist kandidatke C.C. (prim. s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 388/2012 z dne 13. 7. 2012). Pritožbene navedbe, da nasprotna kandidatka in njena svakinja ne bi smeli sodelovati na seji vzgojiteljskega zbora že pred glasovanjem, niso utemeljene, saj tožnica ni konkretno navedla, kako naj bi navedeni vplivali na tajno glasovanje vzgojiteljskega zbora. S povsem splošno trditvijo, da je nasprotna kandidatka pred glasovanjem vplivala na sodelujoče, pa se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati.

12. Prav tako je neutemeljen očitek, da je bil svet tožene stranke nepravilno sestavljen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je eni članici sveta tožene stranke pred glasovanjem o kandidatkah za ravnateljico prenehal mandat v tem organu, o nadomestnem članu pa svet še ni odločil, zaradi česar je bilo v njem 10 članov, kar pa ne pomeni, da je bila njegova sestava nezakonita in da je bil izpodbijani sklep o imenovanju ravnateljice nezakonit. Tožnica ne zatrjuje, da bi bil kateri izmed 10 članov sveta tožene stranke nezakonito imenovan v svet oziroma, da katerega izmed članov, ki so glasovali o izboru ravnateljice, v svetu zavoda ne bi smelo biti. Njeno zavzemanje, da bi smel svet zavoda odločati le, če bi bila njegova sestava popolna oziroma bi bilo v njem vseh 11 zakonsko predvidenih članov, ni utemeljeno. V nobenem predpisu ni določeno, da bi smel svet zavoda delovati oziroma sprejemati odločitve le, če so vsa mesta v njem popolnjena oziroma da bi bili nezakoniti sklepi sveta, ki bi bili sprejeti v času, ko ta ni popoln (prim. opr. št. Pdp 388/2012 z dne 13. 7. 2012). Tudi glede na določbo tretjega odstavka 207. člena ZUP, na katerega se tožnica v pritožbi sklicuje, se v primeru, kadar odloča o zadevi kolegijski organ, sme odločati, če je navzočih več kot polovica njegovih članov, odločbo pa sprejme z večino glasov navzočih članov, če ni z zakonom, podzakonskim predpisom, odlokom samoupravne lokalne skupnosti, splošnim aktom, izdanim za izvrševanje javnih pooblastil ali na podlagi ustave ali zakona sprejetim poslovnikom določena posebna večina. Glede na to, da je za nasprotno kandidatko glasovalo 7 od 10 obstoječih oziroma 11 predvidenih članov sveta, je druga kandidatka v vsakem primeru dobila večino glasov, kot je določeno v dvanajstem odstavku 46. člena ZOFVI.

13. Tožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi morala tožena stranka po izteku 20-dnevnega roka čakati na pozitivno mnenje lokalne skupnosti. V sedmem odstavku 53.a člena ZOFVI je določeno, da če lokalna skupnost in organi iz drugega odstavka tega člena ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez njega. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožena stranka zaprosilo Mestne občine D. za podajo mnenja o kandidatkah prejela 14. 8. 2015. Svet tožene stranke je sklep o izbiri ravnateljice C.C. sprejel 21. 9. 2015, torej po poteku 20-dnevnega roka od prejema pisnega zaprosila. Navedeno pomeni, da ne gre za kršitev z zakonom predpisanega postopka izbire ravnateljice. Tudi sicer gre za mnenje, ki za svet tožene stranke ni obvezujoče (prim. z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-205/07-10 z dne 12. 3. 2009), zato ne more bistveno vplivati na odločitev o izbiri kandidatke (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 185/2015 z dne 10. 11. 2015).

14. Obrazložitev odločitve o stroških postopka omogoča njen preizkus, zato ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo skladno z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl. - OT), pri čemer je pravilno štelo, da obravnavani spor spada med neocenljive zadeve o premoženjskih posamičnih pravicah. Tega sicer ni izrecno navedlo, kljub temu pa je na to mogoče sklepati iz sklicevanja sodišča na tar. št. 15 točki b in c, in ne točki a in b, kot to navaja tožnica v pritožbi. OT v tar. št. 15, 3. alineja točke b določa vrednost nagrade za tožbo (in odgovor na tožbo), ki v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti, znaša 300 točk, po točki c iste tarifne številke pa se v zadevah, opredeljenih pod b) te tarifne številke, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Tako je toženi stranki sodišče prve stopnje pravilno priznalo priglašenih 400 točk za sestavo odgovora na tožbo in 300 točk za sestavo pripravljalne vloge.

15. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo 154. člena v povezavi z določbo 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.