Jedro

Toženčeva obveznost, ki izhaja iz sodne poravnave, da bo do dogovorjenega roka (poleg objektov) odstranil tudi premične stvari, ki jih uporablja na spornih nepremičninah, lahko velja le za tiste njegove stvari, ki so tam že bile ob sklenitvi poravnave. Toženec se namreč v poravnavi ni zavezal, da v bodoče ne bo več na tak ali podoben način (z nameščanjem in hrambo drugih oziroma dodatnih stvari) posegal v lastninsko pravico tožnikov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v 1. in 2. točki tožbenega zahtevka, kjer sta tožnika zahtevala, da toženec opusti vsakršno poseganje v lastninsko pravico na njunih nepremičninah, predvsem pa, da odstrani svoje palete in snežni plug, ki se nahajajo levo od kontejnerja, in svoje palete, ki se nahajajo ob leseni baraki, ter preneha s parkiranjem na nepremičninah tožnikov, v bodoče pa se vzdržuje vsakršnih posegov v njuno lastninsko pravico.

2. Tožnika se v pritožbi sklicujeta na bistveno kršitev določb pravdnega postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker sodišče ni obrazložilo, kaj je to „vse“, kar naj bi bilo zajeto že v sklenjeni sodni poravnavi. Poleg tega je sodišče opustilo temeljit preizkus skladnosti tožbenega zahtevka s sodno poravnavo. Tožnika namreč s tožbo zahtevata odstranitev toženčevih stvari, ki niso zajete v sodni poravnavi.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in nasprotuje pritožbenim trditvam. S sodno poravnavo je bilo razmerje med pravdnima strankama glede vznemirjanja lastninske pravice tožnikov že urejeno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po predhodnem preizkusu zavrže tožbo, kadar je bila o spornem predmetu že sklenjena sodna poravnava. V takšnem primeru namreč tožeča stranka ni upravičena do vsebinskega obravnavanja tožbe.

6. Izpodbijani sklep se sklicuje na sodno poravnavo, ki sta jo stranki sklenili 18. 10. 2017 v pravdi IV P 324/2018 pri istem sodišču. Ugotovitev, da je bilo v poravnavi zajeto vse, kar tožnika terjata v 1. in 2. točki sedanje tožbe, je dovolj jasna, da je ni treba dodatno obrazlagati. To pomeni, da je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, zato ni obremenjen z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Res pa je prej navedena ugotovitev glede vsebine sodne poravnave napačna. Toženec se je namreč s poravnavo (v 4. točki) med drugim zavezal, da bo v osmih dneh odstranil palete, ki se nahajajo levo od kontejnerja. Po tožbenih navedbah so bile te palete odstranjene, vendar je toženec na isto mesto nato še dvakrat znova namestil svoje palete. Poleg tega je na nepremičnino tožnikov postavil tudi svoj snežni plug, parkiral svoj avto in dodano namestil ob baraki še devet palet. 8. Očitno gre torej za nove stvari in dodatno vznemirjanje lastninske pravice, kar vse s sodno poravnavo z dne 18. 10. 2017 ni bil zajeto. Toženčeva obveznost, ki izhaja iz 1. točke poravnave, da bo do dogovorjenega roka (poleg objektov) odstranil tudi premične stvari, ki jih uporablja na spornih nepremičninah, lahko velja le za tiste njegove stvari, ki so tam že bile ob sklenitvi poravnave. Toženec se namreč v poravnavi ni zavezal, da v bodoče ne bo več na tak ali podoben način (z nameščanjem in hrambo drugih oziroma dodatnih stvari) posegal v lastninsko pravico tožnikov. Potemtakem je napačna ugotovitev izpodbijanega sklepa, da tožnika že imata izvršilni naslov v zvezi z zdaj zahtevanim sodnim varstvom.

9. Izpodbijani sklep je po navedenem zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja nezakonit. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi tožnikov in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka, priglašenih v pritožbi in v odgovoru nanjo, je odvisna od končnega izida pravde. Sodišče druge stopnje jo je zato pridržalo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).