Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnika sta ugovorjala višini izterjevanega zneska zaradi nejasnosti glede načina spreminjanja in obračunavanja pogodbenih obresti. Trdita, da ob najemu kredita nista prejela cenika storitev, na katerega se v predlogu za izvršbo glede obračuna pogodbenih in zamudnih obresti sklicuje upnik. V zvezi z zatrjevanimi dejstvi (t.i. negativnimi dejstvi), dolžnika po naravi stvari dokazov ne moreta predložiti. Ugovorne navedbe zato zadostujejo, da je ugovor moč šteti za obrazložen.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je dne 20.03.2000 s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. Ig 2000/00077 z dne 08.03.2000 v 2. točki izreka in odločitev o zahtevku in stroških prepustilo pravdnemu sodišču. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da ugovor dolžnikov ni obrazložen, saj nista navedla pravno pomembnih dejstev in nista predložila dokazov. Dolžnika v ugovoru priznavata, da je bil najet kredit v višini 600.000,00 DEM. Iz izpiska stanja dolga na dan 31.01.2000, ki mu dolžnika nista ugovarjala, pa izhaja, da je bilo upniku 5.11.1996 vrnjeno 10.078,59 DEM in 27.06.1997 še 399.988,59 DEM. Dolžnika sta v ugovoru priznala plačilo glavnice, ugovarjala pa sta le višini pogodbenih obresti. Ta pa nedvoumno izhaja iz predložene ponudbe št. 9981.684567 z dne 09.10.1996. Dolžnika niti z besedo ne komentirata mesečno izračunanih obresti iz priloženega izpiska stanja dolga na dan 31.01.2000, ugovoru pa tudi ne priložita nobene listine ali svojega izračuna. Enako velja tudi za cenik storitev upnika, za katerega prvi dolžnik trdi, da ga je videl prvič ob prejemu sklepa o izvršbi. Iz ponudbe z dne 09.10.1996 jasno izhaja, da so kreditni pogoji bistveni sestavni del kreditne pogodbe. Iz dopisa drugega dolžnika je nadalje razvidno, da svoj dolg v celoti priznava, ter da nima nobenih pomislekov glede obrestne mere. Če bi na račun dolga dolžnika plačala še kaj, bi morala ugovoru priložiti dokaz o plačilu. Meni, da ugovor ni obrazložen, saj dolžnika nista predložila nobene listine, temveč sta zgolj pavšalno zatrjevala, da iz obračuna dolga ni razviden način obračuna obresti, pri čemer je izračun obresti vedno le stvar enostavne matematične operacije. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je glede na vsebino upnikove pritožbe preverilo, ali je ugovor dolžnikov obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Glede na določbo 2. odst. 53. člena ZIZ mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer je ugovor neobrazložen in je kot tak, po navedenem določilu ZIZ, neutemeljen. Dolžnika sta ugovorjala višini izterjevanega zneska zaradi nejasnosti glede načina spreminjanja in obračunavanja pogodbenih obresti. Trdita, da ob najemu kredita nista prejela cenika storitev, na katerega se v predlogu za izvršbo glede obračuna pogodbenih in zamudnih obresti sklicuje upnik. V zvezi z zatrjevanimi dejstvi (t.i. negativnimi dejstvi), dolžnika po naravi stvari dokazov ne moreta predložiti. Ugovorne navedbe zato zadostujejo, da je ugovor moč šteti za obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje. Da so bile obresti obračunane v skladu z dogovorom, pa upnik ne more dokazovati v izvršilnem, temveč bo to moral storiti v pravdnem postopku. Glede na to, da izterjevana obveznost predstavlja poleg glavnice (kreditnega zneska) tudi že obračunane pogodbene in zamudne obresti, pri čemer iz predložene verodostojne listine (prilaga A6) ni razvidno, kateri del izterjevanega zneska predstavlja glavnico in kateri obračunane obresti, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ugovor utemeljen glede celotnega izterjevanega zneska in je zato odločitev, kot je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).