8. 6. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andreja Šiška, Maribor, in drugih, na seji 8. junija 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 7., 20., 43., 44. in 105. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/17 in 29/21), 6. in 16. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11 in 98/13), 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05 in 9/14) in 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 29/21 in 95/21) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku navedene zakonske določbe. Zatrjujejo, da so v neskladju s 1., 2., 3., 5., 8., 14., 15., 22., 26., 39., 43., 44., 153. in 161. členom Ustave ter 2., 3., 19., 25. in 26. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPDPP). V zvezi s 7. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) navajajo, da je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-32/15 z dne 8. 11. 2018 (Uradni list RS, št. 82/18, in OdlUS XXIII, 12) ugotovilo, da ta določba ni v neskladju z Ustavo, zakonodajalec pa jo je kasneje z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS št. 29/21 – ZVDZ-D) spremenil. Pozivajo Ustavno sodišče, naj pojasni, katero besedilo 7. člena ZVDZ je v skladu z drugim odstavkom 43. člena Ustave, ki se sicer prav tako razlikuje od sedaj veljavnega 7. člena ZVDZ in 7. člena ZVDZ, kot je veljal pred spremembo. V zvezi s 43. in 44. členom ZVDZ, ki urejata kandidiranje kandidatov političnih strank in neodvisnih kandidatov, pobudniki navajajo, da ZVDZ nedopustno razlikuje med težo podpisa volivca in poslanca in še dodatno med volivci, ki so člani političnih strank, in tistimi, ki to niso. Pobudniki menijo, da je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-32/15 ob ugotovitvi skladnosti navedenih določb z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) s sklicevanjem na "različen položaj v političnem sistemu", ki pomeni razlikovanje na podlagi družbenega položaja kot osebne okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave, dejansko priznalo, da gre za kršitev te ustavne določbe. V neskladju zlasti s 14. členom Ustave naj bi bila tudi ureditev volilne kampanje v 6. členu Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) in 12. členu Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), saj naj bi uvajala diskriminacijo oziroma neenakopravnost med parlamentarnimi in neparlamentarnimi strankami tako glede obsega programskega časa kot glede posebnih terminov za njihovo predstavitev. Pobudniki opozarjajo, da Ustava ne pozna statusa parlamentarnih in neparlamentarnih strank. Člen 4 Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (ZDVEDZ) naj bi bil protiustaven zato, ker naj še vedno ne bi odpravljal protiustavnosti glede različne velikosti volilnih okrajev, ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo v odločbi št. U-I-32/15, saj naj bi bilo razmerje med najmanjšim in največjim volilnim okrajem še vedno 1 : 2,7. Pobudniki navajajo tudi domnevne konkretne kršitve, do katerih naj bi zaradi zatrjevanih protiustavnosti prihajalo v postopku zadnjih državnozborskih volitev (domnevne kršitve v postopku sodnega varstva po 105. členu ZVDZ, glede odpiranja transakcijskega računa, nezmožnosti nastopanja na Radioteleviziji Slovenija itd.).

2.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

3.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik