Jedro

Medsebojne povezave med predlagateljico in sodniki, ki bi narekovale delegacijo pristojnosti, morajo biti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne. Glede sodišča v Krškem je predlagateljica navedla samo, da pozna večino sodnikov in da je že dvakrat kandidirala za tamkajšnje sodniško mesto. Tovrstna poznanstva sama zase, brez drugih dodatnih okoliščin, po merilu razumnega človeka ne morejo vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost. Takšne povezave prav gotovo ne vzpostavlja niti dejstvo, da je predlagateljica dvakrat kandidirala za prosto sodniško mesto. Tudi če bi s posameznim sodnikom imela tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti.

Izrek

Za odločanje o tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Krškem.

Obrazložitev

1. Udeleženca postopka sta nekdanja zunajzakonska partnerja, ki imata skupnega mladoletnega otroka. Predlagateljica je podala predlog za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo ter določitev stikov in preživnine.

2. Čeprav imajo mladoletni otrok in udeleženca stalno prebivališče v Novem mestu, je predlagateljica vložila predlog skupaj z eventualnim predlogom za delegacijo pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani. Navaja, da dobro pozna vse sodnike Okrožnega sodišča v Novem mestu in večino sodnikov na Okrožnem sodišču v Krškem. Od letošnjega marca je sodnica na Okrajnem sodišču v Novem mestu. Pred tem je bila enajst let in pol zaposlena kot strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču v Novem mestu. Ker je delala na pravdnem oddelku, je glede na prejšnjo ureditev pravdnega postopka sodelovala tudi v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki. Pri Okrožnem sodišču v Krškem je dvakrat kandidirala za prosto sodniško mesto. Izpostavlja še, da so spori o vzgoji in varstvu takšne narave, da pride do razkrivanja okoliščin iz osebnega in družinskega življenja. Zaradi osebnih poznanstev ji bo zato zelo neprijetno nastopati pred katerimkoli od razpravljajočih sodnikov na teh sodiščih. V težkem položaju pri odločanju o njenem predlogu bodo tudi sodniki, kar je mogoče opredeliti kot tehten razlog za delegacijo pristojnosti.

3. Nasprotni udeleženec predlogu nasprotuje, kajti dejstvo, da naj bi predlagateljica dobro poznala sodnike okrožnih sodišč v Novem mestu in Krškem, ne pomeni tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče. Sam nima pomislekov glede neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov v Novem mestu.

4. Predlog je utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Z določitvijo drugega sodišča se izključijo pravila o krajevni pristojnosti sodišč, zato gre za izjemen ukrep, za katerega morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev razumnega dvoma strank in javnosti v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča.1 Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko, temveč mora biti tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.2

7. Okoliščina, da je bila predlagateljica daljše časovne obdobje - 11 let in pol, zlasti pa donedavno,3 strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču v Novem mestu in je sodelovala tudi pri družinskih zadevah, pomeni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.4 Treba je upoštevati, da predmetni spor zadeva ureditev razmerjih med starši in otroki ter da je družinski oddelek v Novem mestu sorazmerno majhen. Subjektivno videnje nasprotnega udeleženca je sicer lahko upoštevna okoliščina pri presoji objektivne nepristranskosti, ni pa nujno, da sovpada z objektivno percepcijo. Čeprav nasprotni udeleženec ne dvomi v korektno delo sodišča, bi se s sojenjem v Novem mestu po oceni Vrhovnega sodišča v očeh javnosti lahko porodil dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki jo morajo sodišča zagotoviti, ne oziraje se na voljo strank.

8. Medsebojne povezave med predlagateljico in sodniki, ki bi narekovale delegacijo pristojnosti, morajo biti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne. Glede sodišča v Krškem je predlagateljica navedla samo, da pozna večino sodnikov in da je že dvakrat kandidirala za tamkajšnje sodniško mesto. Tovrstna poznanstva sama zase, brez drugih dodatnih okoliščin, po merilu razumnega človeka ne morejo vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost.5 Take povezave prav gotovo ne vzpostavlja niti dejstvo, da je predlagateljica dvakrat kandidirala za prosto sodniško mesto. Tudi če bi s posameznim sodnikom imela tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti.

9. Delegacija pristojnosti v Ljubljani tudi ne bi bila smotrna, saj je Okrožno sodišče v Krškem najbližje stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je zato kot pristojno sodišče določilo Okrožno sodišče v Krškem.

1 Prim. sklepe I R 101/2013 z dne 5. 9. 2013, I R 50/2014 z dne 29. 5. 2014, I R 86/2014 z dne 18. 9. 2014, I R 83/2015 z dne 9. 7. 2015 , sklep I R 23/2016 z dne 25. 2. 2016 itd. 2 Prim. Ustavno sodišče v odločbah U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-217/15 z dne 7. 7. 2016. 3 Do marca 2022. 4 Prim. sklepa I R 14/2020 z dne 6. 2. 2020 in VSRS sklep I R 39/2022 z dne 6. 4. 2022. 5 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS, Cp 12/2013 z dne 19. 9. 2013, I Kr 39962/2011 z dne 17. 12. 2015, I Kr 21363/2016-5 z dne 14. 7. 2016, odločbi Ustavnega sodišča RS Up-671/04 z dne 5. 5. 2006, Up-679/06 in U-I 20/07 z dne 10. 10. 2007, odločba ESČP v zadevi Steck-Risch in drugi z dne 19. 5. 2005.