Jedro

Prostovoljna izjava policiji, ki ni dana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, je sicer dovoljen dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih dokazov, vendar le, kadar sum še ni skoncentriran na osebo, ki izjavo podaja.

Izrek

Pritožba okrajne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani po uradni dolžnosti iz spisa izločilo obvestila, ki sta jih po določbi 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) dala policistom Policijske postaje X obdolžena A. A. in B. B. in sicer: - izjavo obdolženega B. B., zabeleženo v uradnem zaznamku Policijske postaje X z dne 6. 10. 2017 na list. št. 15, drugi odstavek za besedo “govoril” v 3. vrstici do pike v 4. vrstici in - izjavo obdolženega A. A., v istem uradnem zaznamku za besedo “A.” v 7. vrstici drugega odstavka do konca drugega odstavka.

2. Zoper takšen sklep se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlagala, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izpodbijani sklep v prvi alineji I. točke razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb okrajne državne tožilke ter pregledu spisovnega gradiva, predvsem uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah policista C. C. s Policijske postaje X z dne 6. 10. 2017 na list. št. 15, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.

5. Osumljenec mora poznati svoje temeljne pravice v kazenskem postopku, preden lahko zavestno, razumno in voljno poda kakršnokoli izjavo. Po določbi četrtega odstavka 148. člena ZKP je policija dolžna v vsakem primeru, ko glede določene osebe, od katere želi dobiti izjavo, obstajajo razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje, tej osebi dati pouk o pravnih jamstvih obdolženca v kazenskem postopku. Kdaj je nastopil trenutek, ko je policija dolžna osumljencu dati pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP, pa je dejansko vprašanje. Procesna teorija šteje, da se kazenski postopek zoper osumljenca dejansko začne tisti trenutek, ko je policijsko preiskovanje osredotočeno – zoženo proti enemu možnemu storilcu. Torej, ko je sum zoper določeno osebo že na stopnji utemeljenega suma, tako da policija te osebe ne obravnava več kot občana, ki ji lahko da kakršnokoli koristno informacijo o kaznivem dejanju ali storilcu, temveč kot domnevnega storilca kaznivega dejanja. Tako je tudi prostovoljna izjava policiji, ki ni dana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, sicer dovoljen dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih dokazov, vendar le kadar sum še ni skoncentriran na osebo, ki izjavo podaja. Skladno s pravno teorijo in aktualno sodno prakso so tako pritožbene navedbe, da pri podaji predmetne izjave ni bil kršen privilegij zoper samoobtožbo, saj policisti takrat naj še ne bi pričeli nobenega postopka z obdolženim B. B., ki je policistom samoiniciativno razlagal o ravnanju obdolženega A. A., neutemeljene. Iz uradnega zaznamka namreč izhaja, da so policisti obdolženega B. B. v času podajanja predmetne izjave že obravnavali kot storilca ter tako ne bi smeli povzeti njegove izjave dane pred poukom o pravicah po 148. členu ZKP, zaradi česar je potrebno vsako takšno izjavo izločiti iz spisa. Iz predmetnega uradnega zaznamka je razvidno, da je bil ob podajanju izjave sum že skoncentriran na obdolženca B. B., in sicer to dokazuje že sama dikcija, uporabljena v uradnem zaznamku, kjer je zapisano “Ob prihodu patrulje na kraj, je izza vogala U. ulice 4 priteklo več moških, kateri so nakazovali z rokami in pozivali, da je storilec na parkirišču zraven pivnice Y. Patrulja je stekla do storilca, kateri je bil nemiren, hodil v krogu in govoril, (…). S tem storilcem je bil opravljen ID postopek, za katerega se je ugotovilo, da je B. B.” Dalje pa je iz predmetnega uradnega zaznamka razvidno, da le-ta ni bil sestavljen na podlagi četrtega odstavka 148. člena ZKP in tako obdolženi B. B. ni bil poučen o svojih pravicah, kar pomeni, da je podana pravna podlaga za izločitev predmetnega uradnega zaznamka.

6. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 83. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 435. člena ZKP, po katerih je potrebno iz spisov izločiti tista obvestila, ki jih je policija dobila od osumljenca še preden je bil ta poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Pritožbeno sodišče je tako pritožbo okrajne državne tožilke kot neutemeljeno zavrnilo.