U-I-221/93

25.5.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na predlog Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, na seji dne 25.5.1995

s k l e n i l o:

Postopek za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93) ter ustavnosti in zakonitosti Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93) se ustavi.

Obrazložitev

Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana je dne 28/12-1993 vložil predlog za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi. V skladu z zakonodajo, veljavno v času vložitve predloga (7. člen Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91; 411. člen Ustave SRS iz leta 1974 in 11. člen Zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS, Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76), je bil s tem začet postopek pred Ustavnim sodiščem. Z uveljavitvijo Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se je začeti postopek nadaljeval na podlagi njegovega 81. člena.

S 1.1.1995 je Mesto Ljubljana kot posebna družbenopolitična skupnost prenehala obstajati, prenehala pa je funkcija tudi vsem njenim organom. Novonastala mestna občina na območju dela prejšnjih petih občin in mesta kot posebne družbenopolitične skupnosti je samoupravna lokalna skupnost, katere ustavni položaj je popolnoma drugačen kot položaj prejšnjih družbenopolitičnih skupnosti. Tudi položaj in pristojnosti organov nove občine so drugačni, kot so bili položaj in pristojnosti (in s tem tudi odgovornosti) organov prejšnjih občin. Zato ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu novih organov mestne občine Ljubljana. To še toliko bolj velja za postopek parlamentarne preiskave, ki je vezana na ugotavljanje politične odgovornosti, in v zvezi s tem sproženi postopek ustavnosodne presoje, kjer gre lahko tudi za nasprotujoče si pravne interese prejšnjega mestnega izvršnega sveta in sedanjih organov mesta (župana in mestnega sveta).

Postopek pred Ustavnim sodiščem je predlagalni postopek. Začne se lahko le na zahtevo upravičenega predlagatelja postopka ali na pobudo pobudnika, ki izkaže

pravni interes. Ustavno sodišče postopka ne more začeti samo in tudi nima ustavne in zakonske podlage za nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti. Zato mora v primeru, da predlagatelj postopka preneha obstajati, nadaljnji postopek ustaviti. Določba 81. člena ZUstS v takem primeru ne pride v poštev kot pravna podlaga za nadaljevanje postopka, saj ureja le primere, ko subjekt, ki mu je bil po prejšnjih predpisih priznan status predlagatelja v ustavnosodnem postopku, še obstaja, le da po novih predpisih statusa predlagatelja nima več. Gre za prehodno zakonsko določbo, po kateri nove določbe o tem, kdo je lahko predlagatelj postopka, ne vplivajo na nadaljevanje že začetih postopkov. Sicer pa se že začeti postopki nadaljujejo po določbah ZUstS, kar pomeni, da na nadaljnji potek postopka vplivajo tudi spremembe na strani udeležencev v postopku.

Glede na to, da pa bi v tem primeru pravni interes za presojo ustavnosti izpodbijanega zakona in poslovnika lahko izkazoval posameznik, katerega delovanje kot nosilca javne funkcije se v parlamentarni preiskavi preiskuje, je Ustavno sodišče pozvalo pod predlogom mestnega izvršnega sveta podpisanega takratnega predsednika tega organa Marjana Vidmarja, naj sporoči, ali je sedaj, ko tega organa ni več, to vlogo možno šteti tudi kot njegovo osebno pobudo. Ker gospod Marjan Vidmar v svojem odgovoru te možnosti ni izrabil, je bilo treba postopek ustaviti.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Šturm in Ude.

Predsednikdr. Tone Jerovšek