Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal s pravnim sredstvom.
1. Tožba se v delu, ki se nanaša na sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02112-655/2008-4 z dne 3.6.2008 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-82/2008-5-BM z dne 6.3.2009, zavrne.
2. V ostalem se tožba zavrže.
S sklepom št. 02112-655/2008-4 z dne 3.6.2008 je Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Maribor odločila, da se tožnikov ugovor, vložen 22.4.2008, zoper obvestilo tega organa št. 02112-655/2008-2 z dne 31.3.2008, izdano v postopku evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne ureditve, zavrže. Iz obrazložitve izhaja, da navedeno obvestilo ni upravni akt, ampak je izdano na podlagi petega odstavka 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN, Uradni list RS, št. 47/2006 s spremembami), ki določa, da geodetska uprava obvesti o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave lastnike nepremičnin, na katere se ta sprememba nanaša, in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, če to vpliva na podatke, vpisane v zemljiško knjigo. Dne 28.3.2008 je namreč Okrajno sodišče v Lenartu pri upravnem organu vložilo predlog za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočnega sklepa št. N 28/95 z dne 6.2.2001. Predlogu je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah ZEN in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o., in ga je potrdil odgovorni geodet. Ker pritožba oziroma ugovor zoper obvestilo izdano na podlagi 8. člena ZEN nista dovoljena, je prvostopni organ v skladu z 240. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) ugovor, ki ga je vložil tožnik, zavrgel. Zoper ta sklep se je tožnik pritožil, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ z odločbo, št. 3532-82/2008-5-BM z dne 6.3.2009, njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve drugostopne odločbe izhaja, da je odločitev prvostopnega organa pravilna. Zoper sklep je dovoljena pritožba takrat, ko je z zakonom to izrecno določeno (258. člen ZUP), tožnik pa je vložil ugovor zoper obvestilo, izdano na podlagi 8. člena ZEN. To obvestilo ni upravni akt, s katerim bi se odločalo lo pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank, in služi zgolj obveščanju, ne ustvarja pa pravnih učinkov. Tožnikovi pritožbeni očitki pa se nanašajo na druge postopke.
Tožnik vlaga tožbo zoper izvedensko mnenje firme A. d.o.o., z dne 27.11.2000, skico terenske meritve Območne geodetske uprave Maribor oziroma firme A. d.o.o. z dne 27.11.2000, obvestilo Območne geodetske uprave Maribor št. 02112-655/2008-2 z dne 31.3.2008, sklep Območne geodetske uprave Maribor št. 02112-655/2008-4 z dne 3.6.2008 in odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-82/2008-5-BM z dne 6.3.2009 ter sodišču predlaga, naj zgoraj navedene listine razveljavi. V tožbi obširno opisuje dogodke v zvezi s sklenitvijo darilnih pogodb od leta 1967 naprej, kar je pripeljalo do spora z B.B. in C.C. Glede tega je bila v letu 1976 sklenjena sodna poravnava, vendar pa so se spori med njimi nadaljevali in kot izhaja iz tožnikovih navedb se ne strinja z odločitvijo Okrajnega sodišča v Lenartu, ki je odločalo o razdružitvi solastnine v zadevi N 28/95. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.
Pri takšnih stališčih tožnik vztraja tudi v pripravljalnih vlogah.
Tožba ni utemeljena.
K 1. točki izreka: Po presoji sodišča je sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02112-655/2008-4 z dne 3.6.2008 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-82/2008-5-BM z dne 6.3.2009 pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Kot izhaja iz predloženega spisa je Okrajno sodišče v Lenartu v zadevi pod opr. št. N 28/95 odločilo o razdružitvi solastnine predlagatelja D.D. in nasprotnih strank B.B. in C.C. V zadevi je odločilo s sklepom št. N 28/95 z dne 6.2.2001, s katerim je odločilo o delitvi zemljišč med stranke tega nepravdnega postopka. Zoper ta sklep je tožnik vložil pritožbo, ki pa jo je Višje sodišče v Mariboru s sklepom št. Cp 1260/2001-3 z dne 18.11.2003 zavrnilo in potrdilo prvostopni sklep.
Evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi sodnih postopkov ureja ZEN v 8. členu. Ta v prvem odstavku določa, da je evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave dolžno predlagati sodišče, ki je na prvi stopnji odločalo o zadevi ali pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava. Pravnomočni sodni odločbi mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Geodetska uprava obvesti o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave lastnike nepremičnin, na katere se stavba nanaša, in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, če to vpliva na podatke, vpisane v zemljiško knjigo (peti odstavek 8. člena ZEN). Meje, ki so evidentirane na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, se v zemljiškem katastru evidentirajo kot urejene meje (šesti odstavek 8. člena ZEN).
Postopek evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnega postopka je torej postopek, v katerem se evidentirajo spremembe v zemljiškem katastru, do katerih je prišlo, na podlagi odločb (sodb ali sklepov) ali sodne poravnave. V tem primeru torej geodetska uprava le izvede – evidentira spremembo v zemljiškem katastru, do katere je prišlo na podlagi sodne odločbe. Ker geodetska uprava o tem ne odloča, o tem tudi ne izda upravne odločbe, ampak lastnike o tej spremembi samo obvesti. Morebitne pripombe oziroma ugovore na vsebino odločitve pa lahko stranke uveljavljajo v sodnem postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere vsebina se evidentira v zemljiškem katastru. Tožnik je to možnost tudi izrabil, saj je v predmetni nepravdni zadevi vložil pritožbo, ki pa je bila zavrnjena. V postopku evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru, ki izhajajo iz sodne odločbe, pa ugovorov, s katerimi se nasprotuje takšni odločitvi, ni več dopustno uveljavljati.
Ker torej ugovor oziroma pritožba zoper obvestilo izdano na podlagi petega odstavka 8. člena ZEN nista dopustna, je odločitev, da se ugovor zavrže, pravilna. Sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02112-655/2008-4 z dne 3.6.2008 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-82/2008-5-BM z dne 6.3.2009 je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Tožnik pa v tem upravnem sporu izpodbija tudi izvedensko mnenje firme A. d.o.o. z dne 27.11.2000, skico terenske meritve Območne geodetske uprave Maribor oziroma firme A. d.o.o. z dne 27.11.2000 in obvestilo Območne geodetske uprave Maribor št. 02112-655/2008-2 z dne 31.3.2008. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami) v 2. členu določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drugi javnopravni enostranski oblastveni posamični akt izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Drugi odstavek 5. člena ZUS-1 pa glede izpodbijanja sklepov še posebej določa, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo samo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
Izvedensko mnenje firme A. d.o.o. z dne 27.11.2000, skica terenske meritve Območne geodetske uprave Maribor oziroma firme A. d.o.o. z dne 27.11.2000 in obvestilo Območne geodetske uprave Maribor št. 02112-655/2008-2 z dne 31.3.2008 v skladu z zgoraj citiranimi določili niso akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu, zato je sodišče v tem delu v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v z zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena tožbo zavrglo.