Jedro

Pri iskanju meje med tistimi konfliktnimi položaji, ki jih lahko ljudje rešujejo sami, in položaji, kjer so žrtve nasilnih dejanj, je treba upoštevati tudi preteklo ravnanje udeležencev. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, nasilje v preteklosti lahko kaže tudi na stopnjo ogroženosti žrtve v bodočnosti. Sodišče prve stopnje je na podlagi presoje preteklih dogodkov ugotovilo, da je izkazana nepredvidljivost ravnanj nasprotnega udeleženca.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 339/2024 z dne 21. 3. 2024 izreklo nasprotnemu udeležencu ukrep prepovedi približevanja stavbi in stanovanju na A. ulici 2 ter stavbi in stanovanju na naslovu B., kjer je prva predlagateljica zaposlena ter vrtcu C. in osnovni šoli, ki ju obiskujeta druga in tretji predlagatelj, prepoved zadrževanja in približevanja krajem, kjer se predlagatelji običajno nahajajo na razdaljo manjšo od 200 metrov in prepoved navezovanja stikov s predlagatelji na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb. Navedene prepovedi je omejilo, in sicer tako, da ne veljajo v obsegu, ki ga določi sodišče za potrebe izvajanja stikov nasprotnega udeleženca z drugim in tretjim predlagateljem. Prepovedi je izreklo za čas šestih mesecev, za isto obdobje pa je nasprotnemu udeležencu tudi naložilo, da nepremičnino oziroma stanovanje na naslovu A. cesta 2 takoj prepusti v izključno uporabo prvi predlagateljici. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Odločilo je še, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljem povrniti stroške ugovornega postopka, ki pa bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2.Zoper takšno odločitev je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do ugovornega razloga, da ocena ogroženosti, ki jo je izdelal Center za socialno delo (CSD), predstavlja zgolj subjektivno oceno oziroma subjektivno dojemanje dejanskega stanja. Opozarja tudi, da je namen določb Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v prenehanju in preprečevanju nasilja v družini in odvrnitvi nadaljnje škode, nikakor pa ne gre za kaznovanje. Za utemeljenost ukrepov ni potrebno zgolj ugotoviti obstoj nasilja v preteklosti, temveč tudi verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnje, torej da se z izdanimi ukrepi zaščiti žrtev. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti v trenutku odločanja podana takšna raven nasilja, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni ugotovitve, na podlagi katerih neposredno izvedenih dokazov je sodišče prišlo do ugotovitve, da je bil v konkretnem primeru poseg v pravice nasprotnega udeleženca potreben. Življenjska skupnost udeležencev je dejansko razpadla 5. 3. 2024, ko je prva predlagateljica zapustila skupno bivališče in se z otrokoma preselila drugam. Meni še, da ni izkazano, da naj bi se ga prva predlagateljica bala, sicer ga pri medsebojnih verbalnih konfliktih ne bi poskušala miriti. Od januarja 2024 do izselitve predlagateljev med udeleženci postopka ni bilo nobene konfliktne situacije. Večji del obrazložitve se nanaša na nasilje, ki naj bi ga nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal v letih 2017 do 2022. Sodišče pa ne pojasni, iz katerih ravnanj izhaja, da bo tudi v bodoče ravnal nasilno do predlagateljev in da jih je potrebno v marcu 2024 zaščititi. Ni mu jasno, zakaj je v obrazložitvi sklepa navedlo dogodek z dne 24. 11. 2023, ko mu je prijatelj v pijačo podtaknil drogo, saj sodišče ni ugotovilo, da bi bil v posledici tega ravnanja navedenega dne nasilen. Po prejemu sklepa z dne 21. 3. 2024 ni storil ničesar, kar bi bilo v nasprotju z izdanimi ukrepi po ZPND. V obdobju od 2. 1. 2024 do 5. 3. 2024 (dan predlagateljicičine vložitve predloga) ni bilo nobenih nasilnih dejanj. Meni, da je predlagateljica izkoristila določbe ZPND predvsem zato, da ga je izselila iz stanovanja, ki je sicer v lasti njene mame. Navaja še, da iz poročil CSD o poteku stikov v mesecu juliju 2024 izhaja ugotovitev, da sta drugi in tretji predlagatelj nanj navezana in da je komunikacija med njimi sproščena. Meni tudi, da je predlagateljica naročila storitve varovanja za potrebe tega postopka, ne pa zato, ker bi se ga bala. Po 5. 3. 2024 predlagateljici ni dajal občutka ogroženosti. Sodišče z izpodbijanim sklepom ni opredelilo sorazmernosti, ne potrebe po bodočem preprečevanju in odvračanju nasilja in preprečevanju nastanka škode. Če bi držale predlagateljicičine trditve, da naj bi bil pod vplivom alkohola drugačen, spremenjenega obnašanja, nasilen, bi se takšno nasilje zagotovo odražalo tudi do tretjih oseb. Predlagateljicičine prijateljice kot priče neposrednega nasilja v obdobju po letu 2019 same niso zaznale. Glede na podane pritožbene navedbe je nepravilna tudi stroškovna odločitev.

3.Predlagatelji so v odgovoru na pritožbo predlagali njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo sporna pravno pomembna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo, pri vodenju postopka in pri izdelavi sklepa pa ni zagrešilo postopkovnih napak. Tako je neutemeljena pritožbena trditev nasprotnega udeleženca, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni odgovorilo na njegov očitek, da je sklep o izreku ukrepov, ki ga je izdalo na podlagi 22d. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), oprlo na oceno ogroženosti, ki jo je izdelal Center za socialno delo (CSD), ki nima dokazne vrednosti. Pritrditi je treba pritožniku, da je ocena ogroženosti žrtve nasilja, ki jo poda CSD na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za njegovo delo, namenjena načrtovanju oblike pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo, ne pa ugotavljanju dejstev v sodnem postopku. Ugotavljanje teh je pri odločanju o izrekanju ukrepov sodišča po ZPND v izključni domeni sodišč. Prvostopenjsko sodišče je v omenjenem sklepu o izreku ukrepov zgolj ugotovilo, da je CSD v svoji oceni ugotovil srednjo stopnje ogroženosti predlagateljev, svoje odločitve pa ni oprlo (zgolj) na oceno oziroma ta ni bila odločilna okoliščina za izrek omenjenih ukrepov zoper nasprotnega udeleženca.

6.Iz dejanske podlage izpodbijanega sklepa izhaja zaključek sodišča prve stopnje, da je bil med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem večino trajanja njune zveze prisoten visoko konflikten odnos, ki je večkrat prerasel v nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Ob nekaterih od teh dogodkov sta bila prisotna tudi njuna skupna otroka, ki sta bila zato posredni žrtvi nasilja. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil nasprotni udeleženec reden uživalec alkohola in marihuane. Povzročil je več dogodkov fizičnega nasilja z izpadi ljubosumja in nekontroliranega vedenja, tudi z razbijanjem stvari, ki so bili pogojevani z njegovim uživanjem alkoholnih pijač ter prepovedanih drog. Gre za dogodke od leta 2017 do konca leta 2023, ki jih je sodišče prve stopnje z zaslišanjem udeležencev in prič natančno ugotovilo in na podlagi katerih je pravilno zaključilo, da je bil nasprotni udeleženec povzročitelj družinskega nasilja. Nazadnje je do takšnega dogodka prišlo 2. 1. 2024, ko je nasprotni udeleženec v telefonskem pogovoru, ob katerem sta bila navzoča oba otroka, grobo žalil in zmerjal prvo predlagateljico.

7.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno poudarilo pomen ugotavljanja preteklih nasilnih dejanj povzročitelja nasilja. Pritrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da je načelo sorazmernosti eno od temeljnih načel ZPND. Zakon nalaga nudenje pomoči vsem žrtvam nasilja v družini z izvedbo postopkov in ukrepov, ki so potrebni za njihovo zaščito. Organi in organizacije, ki imajo po zakonu dolžnost izvedbe postopkov in ukrepov, pa morajo pri njihovem izvajanju spoštovati načelo sorazmernosti, ki jih na eni strani zavezuje, da ustrezno zaščitijo žrtve, po drugi strani pa postavlja istim organom meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Partnerska razmerja so namreč po naravi stvari tudi konfliktna, zato za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPDN, ne bo relevantno zgolj vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen.

1T. Pavčnik, Nekatera vprašanja zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni Bilten št. 2/2012, str. 95.

8.Pri iskanju meje med tistimi konfliktnimi položaji, ki jih lahko ljudje rešujejo sami, in položaji, kjer so žrtve nasilnih dejanj, je treba upoštevati tudi preteklo ravnanje udeležencev. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, nasilje v preteklosti lahko kaže tudi na stopnjo ogroženosti žrtve v bodočnosti. Sodišče prve stopnje je na podlagi presoje preteklih dogodkov ugotovilo, da je izkazana nepredvidljivost ravnanj nasprotnega udeleženca. Te so odvisne od zlorabe alkohola in tudi drog, do katerih je nekritičen in nima uvida v njihovo neprimernost. V tej luči je upoštevalo tudi dogodek z dne 24. 11. 2023, ki ga kot nenasilega v pritožbi izpostavlja nasprotni udeleženec in v katerem je zaradi nekontroliranega vedenja in halucinacij, v posledici predrogiranja, končal v psihiatrični bolnišnici. Zaradi ugotovljene nepredvidljivosti ravnanj nasprotnega udeleženca v posledici zlorabe alkohola oziroma psihoaktivnih substanc je bila v času sodnega izreka ukrepov izkazana možnost in s tem nevarnost ponovitve nasilja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je bil izrek ukrepov, vključno z izselitvijo nasprotnega udeleženca iz skupnega stanovanja, zaradi večje varnosti predlagateljev, potreben.

9.Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1, v zvezi z prvim odstavkom 22a. členom ZPND).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi osmega odstavka 22a. člena ZPND, ki kot kriterij za odločanje o stroških postopka določa prosti preudarek. Ob njegovem upoštevanju je pritožbeno sodišče odločilo, da naj vsak udeleženec sam krije svoj strošek pritožbenega postopka, saj nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, strošek odgovora na pritožbo, v katerem predlagatelji zgolj ponavljajo svoje trditve iz prvostopenjskega postopka in zaključke iz izpodbijanega sklepa, pa ni bil potreben strošek postopka.

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-3, 19/1-4, 22d

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.