Jedro

Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu le zakonitost izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo, ni mogoče presojati pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na Odlok o ureditvenem načrtu in na gradbena dela, ki se bodo na podlagi spornega enotnega dovoljenja za gradnjo izvajala oziroma jih je investitor morda že izvedel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.10.2000, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Izola z dne 21.3.2000. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje izdal investitorju Občini Izola enotno dovoljenje za gradnjo podpornega zidu na zahodnem vogalu nogometnega igrišča na parc. št. 11, 82 in 46 pod tam navedenimi pogoji.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Sodišče prve stopnje poudarja, da je s spornim enotnim dovoljenjem za gradnjo dovoljena postavitev takega podpornega zidu, kot je razvidno iz navedene situacije projektiranega stanja in situacijskega načrta. Iz situacijskega načrta M 1:200 je razvidno, da se s podpornim zidom dejansko niti ne posega na parc. št. 82, ki je v naravi pot. Dovoljen poseg je za širino celotne poti odmaknjen od tožnikove parcele, pri čemer je potrebno poudariti, da Odlok o ureditvenem načrtu "M." niti nima posebnih določb glede odmikov podpornih zidov ali nasipov od parcelnih meja in je torej potrebno ugotavljati samo dejanski vpliv takšnih posegov na sosednja zemljišča. Po presoji sodišča prve stopnje je irelevantno, da meja med parcelo 82 in tožnikovo parcelo 8 ni jasno določena. Posege, ki so dovoljeni z enotnim dovoljenjem za gradnjo, je dovoljeno izvajati izključno v obsegu, kot to izhaja iz dovoljenja. Če je investitor že z izvedenimi deli presegel dela, dovoljena v enotnem dovoljenju za gradnjo, je stvar pristojne inšpekcije, da ustrezno reagira. Sodišče prve stopnje se tudi v celoti strinja z ugotovitvijo tožene stranke v njeni odločbi, da vprašanje izgradnje ceste, ki je predvidena po ureditvenem načrtu, ni stvar tega postopka, enotno dovoljenje za gradnjo pa tudi določa, da se z izvedbo omenjenega zidu ne sme prejudicirati ureditve ceste. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka ni obravnavala tožnikove osebne pritožbe, temveč le odvetnikovo pritožbo. Odločba tožene stranke sicer res izrecno ne navaja, da sta bili vloženi dve pritožbi, vendar pa je iz obrazložitve odločbe tožene stranke razvidno, da je slednja povzela vsebino obeh pritožb in da je tudi odgovorila na navedbe iz obeh pritožb. Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Sklicuje se na svoje dosedanje navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče upošteva stisko, v kateri se bo znašel, ko bo Občina Izola pristopila k izgradnji načrtovane ceste na parc. št. 82 in ko bo v naravi uzurpirala prostor, ki je njegova last. Situacija je na papirju v redu, v naravi pa je stanje povsem drugačno in to v tožnikovo škodo. Ker je investitor že zasul traso bodoče ceste, vztraja pa na izvedbi ceste po načrtu, bo moral investitor poseči v dvorišče tožnikove hiše in porušiti njegovo legalno zgrajeno garažo na tem dvorišču. Vsi roki za ugovor zoper urbanistični predpis Občine Izola (za traso ceste na parc. št. 82) so potekli. Nesprejemljivo je stališče sodišča prve stopnje, da zakoličba objekta ni potrebna oziroma nujna pred lokacijo objekta, ki se bo gradil. Sodišče mora soditi po zakonu in se izogibati arbitriranju. Navedba investitorja, da se z izvedbo omenjenega zidu ne sme prejudicirati ureditve ceste, je dvoumna. Res je, da izvedba ceste ni predmet tega postopka, res pa je tudi, da je dejanska izgradnja omenjenega podpornega zidu na tej trasi v nasprotju z urbanističnimi akti, ki jih je sprejela Občina Izola. Investitor se ni držal projektov (vprašanje je, ali je obstajal projekt in ustrezna priglasitev gradnje za izgradnjo podpornega zidu, tožnik ga doslej še ni videl niti ni slišal zanj). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno spremembo, tako da se tožbi ugodi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje in tožena stranka sta se po presoji pritožbenega sodišča opredelila do vseh za odločitev bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj.

Po določbi 2. odstavka 191. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in drugi, ZGO-1) se postopki za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo iz 33.a člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in drugi, ZGO), ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah ZGO, s tem da je dovoljenje, izdano v takšnem postopku in dokončno enotno dovoljenje, ki ob uveljavitvi tega zakona še ni pravnomočno, v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem po tem zakonu. Po določbi 2. odstavka 33.a člena ZGO vsebuje enotno dovoljenje za gradnjo sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po tem zakonu ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem. Slednje se v skladu s 1. odstavkom 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) za posege v prostor na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni akt, izda v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt. V obravnavani zadevi gre za enotno dovoljenje za gradnjo, ki je bilo izdano Občini Izola za gradnjo podpornega zidu na zahodnem vogalu nogometnega igrišča, na parc. št. 11, 82 in 46, po projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal GLG d.o.o. v decembru 1999 (konstrukcija). Iz zemljiškoknjižnih izpiskov, ki so med predloženimi spisi, pa je razvidno, da je investitor lastnik zemljišč, na katerih je dovoljena gradnja spornega objekta. Kot izhaja iz predloženih spisov, so bila v obravnavani zadevi v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo na podlagi 33.a člena ZGO izdana tudi vsa potrebna soglasja. Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu le zakonitost izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo, ni mogoče presojati pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na Odlok o ureditvenem načrtu "M." in na gradbena dela, ki se bodo na podlagi spornega enotnega dovoljenja za gradnjo izvajala, oziroma jih je investitor morda že izvedel. Sama izvedba del na podlagi spornega enotnega dovoljenja za gradnjo ni predmet presoje v tem upravnem sporu, kot sta to pravilno presodila sodišče prve stopnje in tožena stranka. Če gradnja ne bo skladna s projektno dokumentacijo (ki je med predloženimi spisi, in v katero je imel tožnik možnost vpogleda), oziroma če gre za nelegalno gradnjo, je za ukrepanje pristojen gradbeni inšpektor. Postopek izdaje dovoljenj in inšpekcijski postopek pa sta povsem ločena upravna postopka. Ker pa je bilo izpodbijano enotno dovoljenje za gradnjo izdano v skladu z veljavno zakonodajo v času izdaje tega dovoljenja, pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.