Jedro

Upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni izkazal, da je terjatev zapadla, zato sodna poravnava ni izvršljiva in tako ne predstavlja listine, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Upnik po pooblaščenki ta sklep pravočasno pritožbeno izpodbija in uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da ne ve natančno, ali je sodišče zavrnilo predlog za izvršbo zato, ker dolžnik izterjuje terjatev, ki je enaka preživninski obveznosti za enega otroka, ali zato, ker sodišče šteje, da sodna poravnava veže obveznost dolžnice na prenehanje preživninske obveznosti za oba otroka, da torej terjatev dolžnice še ni zapadla. Sodišče je zmotno razložilo vsebino sodne poravnave, prav tako pa je napačno izhajalo, da je terjatev po višini napačna. Pojasnjuje, da je pri višini terjatve izhajal iz zneska 120,00 EUR, kolikor je znašala preživnina za enega otroka. Do sina je namreč preživninska obveznost prenehala po samem zakonu. Dogovor v sodni poravnavi je ničen, saj preživninske obveznosti, pri kateri je upnik otrok, ni mogoče pobotati z denarno terjatvijo iz razmerja ureditve skupnega premoženja med staršema, ker niso izpolnjeni pogoji za pobot. Kljub temu sta stranki dogovor spoštovali, zato je terjatev po višini izkazana. Sodna poravnava je predvidela situacijo, da terjatev ne bo poplačana, preživninska obveznost do upnika pa bo prenehala. Ne drži, da je dogovor glede izterjave vezan na prenehanje preživninske obveznosti obeh otrok. Terjatev je delno zapadla z dnem, ko je prenehala preživninska obveznost upnika do sina. 6. točka sodne poravnave jasno pove, da ni bila mišljena zapadlost šele z iztekom preživninske obveznosti do zadnjega otroka, ampak je nastopila obveznost plačila mesečnega obroka vračila že v primeru, ko je prenehala preživninska obveznost za prvega otroka - delno. Zato je uporabljen izraz kolikor je znašal zadnji preživninski obrok. Ob drugačni razlagi sodišča bi pomenilo, da bi po prenehanju preživninske obveznosti obeh otrok imela dolžnica polovico manjšo obveznost vračila dolga, kar pa ni bila vsebina dogovora v času sklepanja sodne poravnave. Dolžnica je bila obvezana pričeti plačevati svoj dolg s plačilom v denarju v višini mesečnega obroka preživnine za enega otroka, to je sina, v višini preživninske obveznosti upnika do hčerke pa se njen dolg poplačuje z oprostitvijo plačila preživninske obveznosti upnika do hčerke. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga upnika za dovolitev izvršbe.

5. Upnik je v predlogu za izvršbo kot podlago uveljavljane denarne terjatve navedel 6. točko sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju P 176/2013 z dne 16. 1. 2014. V 6. točki sodne poravnave je določeno, da v kolikor bo preživninska obveznost toženca (v predmetni izvršbi upnika) do obeh skupnih otrok prenehala pred plačilom zneska 28.110,00 EUR s strani tožnice (v predmetni izvršbi dolžnice), je razliko do zneska 28.110,00 EUR tožnica (v predmetni izvršbi dolžnica) dolžna plačati tožencu (v predmetni izvršbi upniku), in sicer v mesečnih obrokih, ki znašajo toliko, kolikor je znašal zadnji preživninski obrok, ki ga je bil dolžan plačati toženec (v predmetni izvršbi upnik) z zapadlostjo posameznega obroka vsakega 20. dne v mesecu.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo sprejelo v posledici zaključka, da upnik v predlogu za izvršbo ni izkazal, da je njegova preživninska obveznost prenehala do obeh skupnih otrok pred plačilom zneska zneska 28.110,00 EUR in s tem ni izkazal pogoja, ki je v sodni poravnavi določen za nastop obveznosti dolžnice izplačati upniku denarni znesek.

7. Sodišče prve stopnje mora pri presoji utemeljenosti predloga za dovolitev izvršbe po uradni dolžnosti preveriti, ali so podane vse tiste predpostavke, ki so potrebne za dovolitev izvršbe.1 Predpostavka za dovolitev izvršbe, na katero mora sodišče prve stopnje tudi paziti po uradni dolžnosti, je, da je upnikova terjatev zapadla. Od zapadlosti terjatve je namreč odvisna izvršljivost sodne poravnave (prim. prvi odstavek 20. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), le izvršljiva sodna poravnava pa skladno z drugim odstavkom 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov.

8. V zgoraj povzeti točki sodne poravnave je jasno določeno, da nastopi dolžničina obveznost plačila, v kolikor upnikova preživninska terjatev preneha do obeh skupnih otrok pred plačilom zneska 28.110,00 EUR. Dolžničina obveznost torej zapade v plačilo šele v primeru prenehanja preživninske obveznosti do obeh otrok in ne že, ko preneha preživninska obveznost zgolj do enega otroka, kot to neutemeljeno izpostavlja upnik v pritožbi. Zaključka sodišča prve stopnje, da upnik v predlogu za dovolitev izvršbe ni izkazal, da je njegova preživninska obveznost prenehala do obeh otrok, upnik pritožbeno ne izpodbija, saj v pritožbi sam trdi, da je njegova preživninska obveznost prenehala zgolj do sina, ne pa tudi do hčerke. Upnik tako ob vložitvi predloga za izvršbo ni izkazal, da je terjatev zapadla, zato sodna poravnava ni izvršljiva in tako ne predstavlja listine, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zato upnikov predlog za izvršbo pravilno zavrnilo.

9. Ostale pritožbene navedbe niso pravno odločilne v tem pritožbenem postopku, zato jih sodišče druge stopnje ne bo posebej vsebinsko presojalo.

10. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni bil uspešen, zato stroški pritožbe ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo. Pritožbene stroške zato krije upnik sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. sklep VS RS II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003.