Jedro

Uporaba določb o fikciji vročitve je upoštevna le, kadar naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko stanuje.

Če zamudna sodba ne vsebuje nobene ugotovitve glede vročitve tožbe, pritožbeno sodišče zaključka o pravilnosti vročitve tožbe ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji zanjo po 1. odstavku 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Zoper zamudno sodbo je tožena stranka dne 6.6.2006 vložila pritožbo, vendar jo je pritožbeno sodišče s sklepom Cp 1206/2007 z dne 5.3.2008 zavrglo kot prepozno. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je reviziji tožene stranke zoper takšno odločitev ugodilo, sklep sodišča druge stopnje v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje (sklep II Ips 793/2008 z dne 24.3.2011), da o pritožbi vsebinsko odloči. V pritožbi, ki jo je tožena stranka zoper zamudno sodbo vložila 6.6.2006, je navedla, da ji zamudna sodba ni bila vročena in je za njeno izdajo izvedela od tožnice dne 25.5.2006. Opozorila je, da za izdajo zamude sodbe niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Tožba ji ni bila pravilno vročena, ker ne živi več na naslovu U. .... Navedla je, da sta se oba s prvim tožnikom izselila iz stanovanjske hiše na tem naslovu 27.10.2004, ker je bila hiša prodana kupcu P. V. in je bil po pogodbi skrajni rok za izselitev iz te hiše 27.10.2004. V pritožbi se je sklicevala na notarski zapis z dne 10.10.2003 in primopredajni zapisnik z dne 29.10.2004. Vročevalec ji pošiljke ni pravilno vročal, saj hišnega ali izpostavljenega predalčnika na objektu ni bilo, bila je le reža na garažnih vratih. Glede na videz zapuščenosti oziroma nenaseljenosti bi moral vročevalec ugotoviti, da v hiši nihče ne živi. Sodišče prve stopnje je z nepravilno vročitvijo kršilo njeno pravico do izjave v postopku in ji onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Podala je tudi materialnopravne ugovore zoper odločitev prvostopenjskega sodišča. Predlagala je spremembo izpodbijane zamudne sodbe z zavrženjem tožbe, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje ter povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi trdi, da niso bili podani vsi pogoji za izdajo zamude sodbe, ki jih določa 1. odstavek 318. člena ZPP, in sicer da ni bil podan že prvi pogoj: da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Z uvodoma povzetimi pritožbenimi trditvami, ki jih podkrepi z dokaznima predlogoma (notarski zapis z dne 10.10.2003 in primopredajni zapisnik z dne 29.10.2004), skuša dokazati, da vročitev tožbe ni bila pravilna, saj na naslovu, kamor naj bi ji sodišče skušalo vročiti tožbo, v času vročitve ni stanovala, torej tam ni dejansko bivala. Kot je poudarilo Vrhovno sodišče, je uporaba 1. odstavka 141. člena ZPP in 4. odstavka 142. člena ZPP o fikciji vročitve upoštevna le, kadar naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko stanuje.

V razlogih izpodbijane zamudne sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka v zakonsko določenem roku ni odgovorila na tožbo. Glede vročitve tožbe toženki v odgovor pa je ugotovilo le, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Kdaj je sodišče štelo, da je bila vročitev tožbe opravljena in na kakšen način, iz razlogov sodbe ne izhaja. Iz podatkov spisa -vročilnica na l. št. ...- sicer izhaja, da je prvostopenjsko sodišče tožbo s prilogami v januarju 2005 vročalo I. - I. J. na naslov U. ..., V., vendar zamudna sodba ne vsebuje nobene ugotovitve glede te vročitve, zato pritožbeno sodišče zaključka o pravilnosti vročitve tožbe ne more preizkusiti. Navedeno pomeni bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki narekuje razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP), saj te kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo samo ne more odpraviti.

Ob tem je še dodati, da vročilnica kot javna listina sicer dokazuje resničnost njene vsebine (1. odst. 224. člena ZPP), vendar dokazno pravilo o resničnosti vsebine javne listine ni absolutno in sodišče zavezuje le, če ga stranka ne izpodbije. Čim stranka javno listino dokazno izpodbija, pa dokazno pravilo ne velja več in je vsebino vročilnice potrebno ocenjevati z nasprotnim dokazom (4. odstavek 224. člena ZPP). Prav to pa izhaja iz pritožbenih navedb, za katere toženka tudi predlaga izvedbo dokazov (notarski zapis z dne 10.10.2003 in primopredajni zapisnik z dne 29.10.2004). Te navedbe in dokazne predloge (glede katerih je pritožbeno sodišče pri obravnavi pritožbe ugotovilo, da jih v spisu ni (niti niso zavedeni v popisu spisa ali prilogah), čeprav je toženka na prvi strani pritožbe navedla, da je poslala dve prilogi v dveh izvodih in je tudi na sprejemnem žigu na pritožbi z dne 7.6.2006 označeno, da je pošiljka po pošti prispela s 4 prilogami) bo moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku upoštevati, ko bo presojalo pogoj pravilne vročitve tožbe toženi stranki iz 1. odstavka 318. člena ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.