Jedro

Opomina v zvezi s postavljenim zahtevkom tožnica ni posredovala toženki, zato slednji ni mogoče očitati, da je dala povod za tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 144,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tedaj dalje.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je v bistvenem ugotovilo obstoj služnostne pravice hoje, voženj, odvajanja meteornih in drugih vod v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine parc. št. 846/7, k. o. X., in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine parc. št. 855/7, k. o. X.. Z izpodbijanim sklepom je toženki naložilo, naj tožnici plača 491,40 EUR njenih pravdnih stroškov, z zamudno posledico.

(2) Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve stroškovne zahteve; pri tem priglaša pritožbene stroške. Navaja, da je tožnica pred pravdo ni pozvala na sporazumno ureditev spornega razmerja, saj bi ji sicer prostovoljno izdala dovolilo za vknjižbo služnostne pravice. Tožnice poleg tega v izvrševanju služnosti ni motila toženka, pač pa njena mati, zato toženki ni mogoče očitati, da je dala povod za tožbo. Opozarja tudi na vsebino tožbenega zahtevka, s katerim tožnica zasleduje zgolj vknjižbo služnosti in ne morda prenehanje vznemirjanja. Nesprejemljivo se ji zdi stališče sodišča prve stopnje, da toženka odgovarja za ravnanje svojih družinskih članov. V primeru oviranja služnosti bi morala tožnica uveljavljati direkten zahtevek zoper kršitelja in ne zoper toženo stranko, ki ji služnost priznava. Končno nasprotuje še višini odmerjenih stroškov; ker se je postopek končal pred narokom, se nagrada zniža iz količnika 1,3 na količnik 0,8, stroški tožnice pa bi tako znašali največ 302,40 EUR.

(3) Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

(4) Pritožba je utemeljena.

(5) V konkretni zadevi je toženka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev in vknjižbo stvarne služnosti. V zvezi s stroškovno posledico opisane situacije je odločilno, ali je toženka dala povod za tožbo (157. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je tovrsten očitek toženki napačno utemeljilo na okoliščini, da jo je tožnica pred pravdo pozvala, naj ji zagotovi nemoteno izvrševanje služnosti. Tožnice pri izvrševanju služnosti ni ovirala toženka, pač pa njena mati. Čeprav obe živita na istem naslovu, je omenjeni poziv (A 7) naslovljen na slednjo in ne na toženko. Prav tako je ustrezno pravno varstvo pred takšnim motenjem bodisi motenjska bodisi negatorna tožba, ki bi jo tožnica lahko naperila zoper toženkino mamo. Vendar tega ni storila in je zoper toženko postavila zahtevek na ugotovitev ter vknjižbo služnosti. Toženka je za opisani zahtevek kot lastnica služeče parcele res pasivno legitimirana, kar pa še ne pomeni, da je bila tožba potrebna. Opomina v zvezi s postavljenim zahtevkom tožnica ni posredovala toženki, zato slednji ni mogoče očitati, da je dala povod za tožbo. Posledično je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep ustrezno spremeniti (3. tč. 365. čl. ZPP in 157. čl. ZPP).

(6) Izrek o pritožbenih stroških temelji na 2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Toženka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožnica povrniti njene pravdne stroške, ki ji gredo v skladu z Zakonom o sodnih taksah ter Odvetniško tarifo. Ti stroški znašajo skupno 144,00 EUR (50,00 EUR za sestavo pritožbe, 10,00 EUR za materialne stroške (20 % nagrade), oboje povečano za DDV in 72,00 EUR sodne takse). Od stroškov je pritožnica zahtevala tudi zakonske zamudne obresti, ki ji gredo od prvega naslednjega dne po poteku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča.