Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da odsvojitelj poslovnega deleža po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža nima več korporacijskih pravic. Te ima v razmerju do družbe vse dotlej, dokler je kot družbenik vpisan v sodni register.

Ker se prvi odstavek 6. člena družbene pogodbe glede razpolaganja s svojim poslovnim deležem tako, da ga družbenik prenese na drugo pravno ali fizično osebo, sklicuje na določila družbene pogodbe, pri čemer ne razlikuje med odplačnim in neodplačnim prenosom, je treba za način in postopek prenosa poslovnega deleža smiselno uporabiti določbe pogodbe, ki se nanašajo na odplačen prenos poslovnega deleža tretji osebi tudi pri neodplačnem prenosu poslovnega deleža, torej zlasti določbo o potrebnem soglasju skupščine družbe za prenos. Edino tak prenos namreč družbena pogodba natančneje ureja. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi družbena pogodba odplačen prenos poslovnega deleža na tretjega, ki ni družbenik, omejevala s sklepom skupščine, sprejetim s potrebno 90 % večino, neodplačen prenos pa bi bil neomejen in brezpogojno dopusten. Razloga za različno obravnavo dopustnosti prenosa odplačnega in neodplačnega poslovnega deleža namreč predlagatelj ne utemelji.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se doda besedilo: „in se predlog za vpis novega družbenika pri enotnih poslovnih deležih zap. št. 000278 in zap. št. 000279 zavrne“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim nadomestnim sklepom je registrsko sodišče pritožbi proti sklepu istega sodišča Srg 2020/25114 z dne 22. 9. 2020 ugodilo in v sodni register vpisalo izbris družbenika N. d. o. o. z datumom 25. 11. 2019 in izbris tega družbenika pri enotnih poslovnih deležih pod zap. št. 000278 in zap. št. 000279. 2. Zoper navedeni sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil. Uveljavljal je pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njegovemu predlogu in dovolitvijo vpisa spremembe.

3. V odgovoru na pritožbo je družbenica Družba za upravljanje terjatev bank d. d. (v nadaljevanju DUTB d. d.) predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je delno utemeljena le v obsegu, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, v preostalem delu pa ni utemeljena.

5. Registrsko sodišče je prvotno po pritožbi predlagatelja zoper sklep višje sodniške pomočnice Srg 2020/10143 z dne 15. 4. 2020, s katerim je bil zavrnjen predlog za vpis spremembe družbenika pri enotnih poslovnih deležih s sklepom Srg 2020/12157 z dne 4. 5. 2020 pritožbo zavrnilo. Po pritožbi predlagatelja zoper ta sklep je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom IV Cpg 314/2020 z dne 8. 7. 2020 pritožbi ugodilo, sklep registrskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. V navedenem sklepu je registrskemu sodišču naložilo, da predlog za vpis spremembe družbenika s priloženimi listinami vroči družbenikoma, ki v predmetnem postopku oziroma pri sopodpisu pogodbe o neodplačnem prenosu (dela) poslovnih deležev nista sodelovala. Iz morebitne nevložitve ugovora zoper predlagani vpis bi bilo namreč po presoji pritožbenega sodišča mogoče sklepati na soglasno voljo vseh družbenikov, da se določili 6. in 7. člena družbene pogodbe nanašata le na odplačno odsvojitev poslovnega deleža novemu družbeniku. Tako razlago navedenih določb družbene pogodbe je ponujal predlagatelj vpisa.

6. V ponovljenem postopku je registrsko sodišče vročilo predlog za vpis s priloženimi listinami preostalima družbenikoma A. A. in DUTB d. d. in ju podučilo o možnosti vložitve ugovora zoper predlagani vpis.

7. Po prejemu sklepa pritožbenega sodišča je predlagatelj v vlogi z dne 31. 8. 2020 pojasnil, da sedanji družbeniki niso vsi tisti, ki so sklenili družbeno pogodbo in bi bili edini sposobni pojasniti pogodbeno voljo ob sklenitvi pogodbe. Vendar pa je ena od podpisnic družbene pogodbe (B. B.) že pokojna. Sicer pa bo po stališču predlagatelja treba pri razlagi pogodbe uporabiti 82. člen OZ. 7. člen družbene pogodbe ne velja za imetnike enotnega poslovnega deleža, saj so njihova notranja razmerja urejena z njihovimi notranjimi pravili, kar izrecno izhaja iz tretjega odstavka 6. člena družbene pogodbe. Ta notranja razmerja niso del družbene pogodbe in za presojo notranjih pravil registrsko sodišče ni pristojno. Njihova notranja pravila ne omejujejo transakcij med njimi samimi niti vstopa tretjih oseb v lastništvo enotnega poslovnega deleža. Namen pogodbenikov je bil, da se omeji možnost, da med pet družbenikov vstopi še šesti, ne pa vplivati na razmerja med solastniki enotnega poslovnega deleža. Predlagal je zaslišanje številnih prič.

8. Dne 14. 9. 2020 je registrsko sodišče prejelo tudi ugovor družbenika DUTB d. d. zoper predlagani vpis. Opozoril je na določilo 6. člena družbene pogodbe, po kateri družbenik lahko razpolaga s svojim poslovnim deležem skladno z določili te družbene pogodbe in zakonom in na določilo zadnjega odstavka 7. člena družbene pogodbe, po kateri mora o vstopu novega družbenika odločati skupščina z 90 % večino, če družbeniki niso dali soglasja k prenosu tretjemu, družbenik lahko izstopi iz družbe, ne dopušča pa se prenos poslovnega deleža tretjemu. Opozoril je tudi na določilo 19. člena Pogodbe imetnikov enotnega poslovnega deleža v družbi, po katerem lahko družbeniki prenašajo deleže le na način, določen v 4. poglavju, ter na 14. člen pogodbe, po katerem je dovoljena le prodaja poslovnih deležev, ne pa tudi neodplačna odsvojitev in 16. člen, po katerem morajo drugi za pridobitev poslovnega deleža nujno pridobiti soglasje skupščine.

9. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da soglasne volje za razlago družbene pogodbe, kot jo ponuja predlagatelj (da omejitve prenosa poslovnih deležev veljajo le za odplačni prenos poslovnega deleža, ne pa tudi za neodplačnega) in na način, kot je nakazalo v sklepu IV Cpg 314/2020, ni moglo ugotoviti, saj je družbenik DUTB d. d. vložil ugovor proti predlogu vpisa sprememb v sodni register. Registrsko sodišče je zato presojalo, ali je ravnanje odsvojiteljice dela enotnega poslovnega deleža z neodplačnim prenosom na novega družbenika skladno s 481. členom ZGD-1 in družbeno pogodbo. Sedmi odstavek 481. člena ZGD-1 omogoča omejitve sicer po zakonu prostega prenosa poslovnega deleža, saj dopušča, da družbena pogodba lahko odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, veže na potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov in določi pogoje za izdajo soglasja. Ugotovilo je, da po tretjem odstavku 6. člena družbene pogodbe imetniki skupnega poslovnega deleža s svojimi deleži lahko razpolagajo skladno z družbeno pogodbo in zakonom, pri čemer prvi odstavek istega člena ne razlikuje med odplačnim in neodplačnim razpolaganjem. Skladno s četrtim odstavkom 7. člena družbene pogodbe pa mora o vstopu novega družbenika v družbo glasovati skupščina in sklepati o soglasju z 90 % večino. Ker je pridobitelj dela skupnega poslovnega deleža nov družbenik (ne glede na neodplačen način pridobitve), bi o vstopu novega družbenika, čeprav gre za pridobitev dela skupnega poslovnega deleža, morala odločiti skupščina subjekta vpisa. Ker skupščina o vstopu novega družbenika ni odločala, je ravnanje odsvojiteljice in imetnikov skupnega poslovnega deleža v nasprotju z družbeno pogodbo.

10. Pritožnik registrskemu sodišču neutemeljeno očita nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker ni sledilo napotkom pritožbenega sodišča in ni ugotavljalo prave volje družbenikov glede pomena 6. in 7. člena družbene pogodbe in ni sledilo pritožnikovemu predlogu za zaslišanje prič, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče je namreč v razveljavitvenem sklepu IV Cpg 314/2020 le nakazalo eno od možnosti za sklepanje o pravi volji družbenikov glede pomena 6. in 7. člena družbene pogodbe. Če bi se namreč z odsotnostjo ugovora vseh družbenikov zoper predlog za vpis spremembe družbenika izkazalo, da za družbenike vstop novega družbenika ni sporen, bi namreč navedeno utemeljevalo sklepanje o soglasni volji glede razlage pravil družbene pogodbe.

11. Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je pravo voljo družbenikov glede relevantnih nejasnih določil družbene pogodbe mogoče ugotoviti z zaslišanjem tistih družbenikov, ki so podpisali prvotno družbeno pogodbo. Ker mora biti volja za sklenitev družbene pogodbe soglasna s strani vseh družbenikov – podpisnikov pogodbe, pritožnik pa je sam zatrjeval, da vseh podpisnikov pogodbe ni mogoče zaslišati, ker je ena od njih že pokojna, se izkaže tak način ugotavljanja volje družbenikov za neizvedljivega. Nadomestno zaslišanje zeta pokojne družbenice, ki je bil navzoč pri sklepanju družbene pogodbe, kot je predlagal pritožnik, pa zgolj zaradi njegove navzočnosti še ne more pripeljati do zaključka o subjektivnem razumevanju pokojne družbenice glede vsebine sklenjene pogodbe.

12. Pritožnik vztraja pri svojem stališču, da mora registrsko sodišče o predlogu za vpis spremembe družbenika presojati le formalno popolnost predloga, družbenik, ki se z vpisom ne strinja, pa ima možnost v pravdnem postopku zavarovati svoje pravice in da je ugotavljanje prave volje družbenikov glede razlage družbene pogodbe nepotrebno. Zgolj formalnopravni preizkus predloga za vpis po stališču pritožnika ne zadostuje le za konstitutivne vpise v sodni register, ki temeljijo na sklepih organov družbe. Sprememba družbenika ne temelji na sklepih organov družbe, pač pa na obligacijski pogodbi v obliki notarskega zapisa in že notar mora preveriti skladnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z družbeno pogodbo.

13. Z navedenimi stališči pritožbeno sodišče ne soglaša. Pri vsakem predlogu za vpis v sodni register mora registrsko sodišče opraviti formalnopravni preizkus predloga o obstoju procesnih predpostavk za odločanje o predlogu po 29. členu ZSReg (ali je predlog vložila upravičena oseba, ali so mu priložene vse predpisane listine, ali je predlog vložen na obrazcu, če je ta predpisan in v zadostnem številu izvodov in ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje o vsaki vlogi). V 34. členu ZSReg pa zakon registrskemu sodišču nalaga še vsebinski materialnopravni preizkus predloga (ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali listine, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon). Te presoje registrsko sodišče ni oproščeno niti v primeru, ko obligacijsko pogodbo sestavi v obliki notarskega zapisa notar. Ker v razmerju do družbe na podlagi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 korporacijske pravice družbenik lahko uresničuje šele po njegovem vpisu v sodni register, ker ima šele tak vpis legitimacijski in korporacijski učinek proti družbi, je korporacijskopravni upravičenec v razmerju do družbe le v sodni register vpisani družbenik. Vpis spremembe družbenika v sodni register je konstitutiven. Sicer pa pravno razmerje med družbo in odsvojiteljem poslovnega deleža in posledično tudi pravno razmerje med odsvojiteljem in pridobiteljem poslovnega deleža ureja do vpisa spremembe družbenika v sodni register drugi odstavek 482. člena ZGD-1, ki določa, da pravna dejanja, ki jih opravi družba proti odsvojitelju ali jih opravi odsvojitelj proti družbi in se nanašajo na pravna razmerja v družbi, učinkujejo kot dejanja proti pridobitelju ali kot pridobiteljeva dejanja. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da odsvojitelj poslovnega deleža po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža nima več korporacijskih pravic. Te ima v razmerju do družbe vse dotlej, dokler je kot družbenik vpisan v sodni register. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža izključno stvar kupca in prodajalca (oziroma odsvojitelja in pridobitelja poslovnega deleža). ZGD-1 ureja tako razmerja med družbo in družbeniki, kot tudi razmerja med samimi družbeniki, pri čemer razmerja med slednjimi glede prenosa poslovnega deleža prepušča ureditvi z družbeno pogodbo (sedmi odstavek 481. člena ZGD-1). V družbeni pogodbi določena ureditev prenosa poslovnih deležev namreč pokaže, ali so se družbeniki odločili za bolj ali manj zaprto družbo ali pa povsem prost prenos poslovnih deležev z izjemo zakonsko predpisanih omejitev z določeno predkupno pravico obstoječih družbenikov. Zato je za presojo dopustnosti prenosa poslovnega deleža odločilna ugotovitev, kakšne so v družbeni pogodbi kot delu avtonomne ureditve korporacijskih razmerij v družbi določene morebitne omejitve prenosa poslovnih deležev. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno presojalo materialnopravne določbe družbene pogodbe o prenosu poslovnega deleža. Pravilno je ugotovilo, da je po 6. členu družbene pogodbe razpolaganje družbenika s svojim poslovnim deležem tako, da ga prenese na drugo fizično ali pravno osebo dopustno skladno z določili te pogodbe in zakona, kot pravilno navaja pritožnik in v svoji vlogi tudi družbenik DUTB d. d., pa imetniki enotnega poslovnega deleža skladno s to družbeno pogodbo in s svojimi pravili. Iz neprerekanih trditev družbenika DUTB d. d. v ugovoru zoper predlagani vpis pa izhaja, da po 19. členu pogodbe imetnikov enotnega poslovnega deleža v predlagatelju družbeniki prenašajo poslovne deleže le na način, določen v 4. poglavju te pogodbe, sicer pa se lahko tudi dedujejo. V 14. členu pogodbe pa je dovoljena le prodaja poslovnih deležev v skladu s to pogodbo in družbeno pogodbo. V 16. členu pogodbe pa je določeno tudi, da morajo drugi (ki niso družbeniki) za pridobitev poslovnega deleža pridobiti tudi soglasje skupščine družbe.

14. Upoštevaje ugotovitev registrskega sodišča, da mora po četrtem odstavku 7. člena družbene pogodbe o vstopu novega družbenika v družbo glasovati skupščina družbe in sklepati o soglasju z 90 % večino, je po presoji pritožbenega sodišča pravilno sklepanje registrskega sodišča, da je potreben sklep skupščine, izglasovan z 90 % večino tako za odplačen, kot za neodplačen prenos poslovnega deleža tretjemu, ki ni že družbenik družbe tudi pri prenosu (dela) enotnega poslovnega deleža. Pravilnost razlogovanja registrskega sodišča, da navedena omejitev prenosa velja tudi za prenos (dela) enotnega poslovnega deleža, potrjuje torej tudi 16. člen pogodbe imetnikov enotnega poslovnega deleža, ki za vstop novega družbenika zahteva soglasje skupščine skladno z družbeno pogodbo. Ker se prvi odstavek 6. člena družbene pogodbe glede razpolaganja s svojim poslovnim deležem tako, da ga družbenik prenese na drugo pravno ali fizično osebo, sklicuje na določila družbene pogodbe, pri čemer ne razlikuje med odplačnim in neodplačnim prenosom, je treba za način in postopek prenosa poslovnega deleža smiselno uporabiti določbe pogodbe, ki se nanašajo na odplačen prenos poslovnega deleža tretji osebi tudi pri neodplačnem prenosu poslovnega deleža, torej zlasti določbo o potrebnem soglasju skupščine družbe za prenos. Edino tak prenos namreč družbena pogodba natančneje ureja. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi družbena pogodba odplačen prenos poslovnega deleža na tretjega, ki ni družbenik, omejevala s sklepom skupščine, sprejetim s potrebno 90 % večino, neodplačen prenos pa bi bil neomejen in brezpogojno dopusten. Razloga za različno obravnavo dopustnosti prenosa odplačnega in neodplačnega poslovnega deleža namreč predlagatelj ne utemelji. Na podlagi presoje določb družbene pogodbe je zato registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da predlagatelj ni predložil potrebnega sklepa skupščine za prenos dela enotnega poslovnega deleža in zavrnilo predlagan vpis spremembe družbenika enotnega poslovnega deleža. Razlogi za tako odločitev so pravilni, logični in konsistentni, zato ni podana izrecno uveljavljana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP in 19. členom ZSReg.

15. Ker pa gre po vsebini razlogov izpodbijanega sklepa za odločanje in presojo neutemeljenosti predloga za vpis spremembe družbenika, v izreku izpodbijanega sklepa pa je odločitev o predlogu pomotoma izpadla, je utemeljeni pritožbi pritožnika pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke dispozitiva tega sklepa, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (39. člen ZSReg), potem, ko je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP in 19. členom ZSReg).