Kljub večkratnemu pravilnemu in pravočasnemu vabljenju na zaslišanje se tožnik nanj ni odzval. Razlogi za njegovo odsotnost tudi po presoji sodišča niso opravičljivi, kot trdi v tožbi, ampak gre za namerno zavlačevanje postopka (ob hkratnem izogibanju vročitvi), za kar razen potrdila o odprtem bolniškem staležu (kar samo po sebi še ne potrjuje, da se zaslišanja ne more udeležiti, saj morajo biti zdravstvene težave dovolj resne, da stranki onemogočajo prihod k organu) ni predložil. S tem je sam onemogočil svoje zaslišanje, zato v upravnem sporu ne more uspešno zatrjevati bistvene kršitve pravil upravnega postopka zaradi neizvedbe takega dokaza.
Tožnik ni uspel izkazati dvoma v nepristranskost C. C. pri odločanju v obravnavani zadevi. Da bi moral biti C. C. izločen, tožnik utemeljuje s tem, da se je na sestanku dne 7. 10. 2021 negativno izražal o tožniku, očita pa mu tudi dvoličnost in različne etične standarde glede lastnega obnašanja. Tožnik procesno kršitev utemeljuje na svojem osebnem mnenju, vendar pa vsako negativno izražanje o posamezniku še ne pomeni njegove pristranskosti, lahko gre npr. za konstruktivno kritiko in ne nujno za osebno obračunavanje z dotično osebo. Zato tožnikove splošne navedbe, tudi če so resnične, ne porajajo resnih pomislekov o subjektivni pristranskosti uradne osebe.
Za opravljanje nalog odvetniškega poklica ZOdv ne zahteva zgolj strokovne usposobljenosti, temveč tudi višji standard obnašanja odvetnikov pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Odvetništvo je namreč kot del pravosodja ustavna kategorija in je ključen element za uspešno delovanje pravosodja, zato je nujno, da ga tvorijo posamezniki z visoko moralno integriteto. Zakonodajalec je pogoj, da mora biti odvetnik vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, določil zaradi varstva drugih, prav tako pomembnih ustavnih pravic.Zato to7Enik o0Ditka, da ni vreden zaupanja, ne more ovre0Di s sklicevanjem na zastaranje ob hkratnem zavla0DevAnju postopkov in zlorabi procesnih pravic, ki jih ugotavlja tudi sodi610De v tem postopku.
I.Predlog za prenos pristojnosti se zavr7Ee.
II.Zahteva za izlo0Ditev izvedenca se zavr7Ee.
III.To7Eba se zavrne.
IV.Vsaka stranka trpi svoje stro61ke postopka.
1.To7Enik je vlo7Eil to7Ebo zoper odlo0Dbo Odvetni61ke zbornice Slovenije (v nadaljevanju toenka, tudi Zbornica), s katero je bilo odlo0Deno, da se ga izbri61e iz imenika odvetnikov iz razloga po 7. to0Dki prvega odstavka 30. 0Dlena Zakona o odvetni61tvu (v nadaljevanju ZOdv) v v zvezi s 7. to0Dko prvega odstavka 25. 0Dlena istega zakona in tretjo alinejo prvega odstavka 59.ca 0Dlena Statuta Odvetni61ke zbornice Slovenije (v nadaljevanju Statut OZS).
2.To7Enik je izpolnil znake navedenih zakonskih dolo0Db s tem, ko ni poravnal zapadlih obveznosti do zbornice. Dolg v vi61ini 5.500 EUR se nana61a na disciplinsko kazen, ki je bila to7Eniku izre0Dena zaradi pravnomo0Dno ugotovljenih disciplinskih kr61itev pri opravljanju odvetni61kega poklica. Preostali dolg izvira iz naslova 0Dlanarine Odvetni61ke zbornice Slovenije, 0Dlanarine obmo0Dnega zbora odvetnikov, zavarovanja odvetni61ke poklicne odgovornosti, prispevka za humanitarni sklad in prispevka za vzajemno pomo0D. Na dan 24. 5. 2021 (ob za0Detku postopka izbrisa) je to7Enikov dolg skupaj zna61al 9.759,07 EUR, 24. 9. 2021 in 1. 10. 2021 ga je delno poravnal (znesek 4.925,36 EUR), v trenutku izdaje poro0Dila o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju zadeve z dne 3. 7. 2023 pa so njegove obveznosti do Zbornice ponovno narasle in brez upo61tevanja disciplinske kazni in povpre0Dnine zna61ale 3.703,94 EUR, na dan izdaje odlo0Dbe pa 4.479,50 EUR.
3.V izpodbijani odlo0Dbi se ugotavlja, da je toenka to7Enika 27. 1. 2020 in nato 1e 5. 3. 2020 pisno pozvala k pla0Dilu denarne kazni in povpre0Dnine, 24. 5. 2021 pa 1e k pla0Dilu zapadlih obveznosti do Zbornice iz naslova 0Dlanarin, zavarovanja in prispevkov. Navedeni poziv je bil to7Eniku vro0Den 29. 5. 2021, a se nanj ni odzval. Toenka je to7Enika ponovno pozvala k pla0Dilu obveznosti 7. 9. 2021 in ker obveznosti kljub vsak dvema pozivoma ni pla0Dal, je Upravni odbor Zbornice 23. 11. 2021 za0Del postopek izbrisa to7Enika iz imenika odvetnikov.
4.V izpodbijani odlo0Dbi se ugotavlja, da je bil to7Enik 1tirikrat vabljen na zasli61anje, vendar se ga ni nikoli udeleEil. Obmo0Dni zbor odvetnikov Celje je 18. 3. 2022 skladno z drugim odstavkom 59.ca 0Dlena Statuta OZS podal pisno mnenje, da to7Enik ni 1e vreden zaupanja za opravljanje odvetni61kega poklica. Pred izdajo mnenja je Izvr61ilni odbor Obmo0Dnega zbora odvetnikov Celje to7Enika povabil na zasli61anje, vendar se ta na vabilo ni odzval niti svojega izostanka ni opraviDil. Upravni odbor Zbornice je to7Enika vabil na zasli61anje, predvideno za 21. 6. 2022 in ponovno za 23. 8. 2022, nato pa je poobla1ena oseba za vodenje postopka odvetnica A. A. 15. 9. 2022 pripravila poro0Dilo o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju, v odgovoru nanj je to7Enik ugovarjal, da mu ni bilo omogoDeno zasli61anje pred Obmo0Dnim zborom odvetnikov Celje pred izdajo mnenja. Obmo0Dni zbor odvetnikov Celje je zato to7Enika (ponovno) povabil na zasli61anje, predvideno za 2. 3. 2023 ob 16. uri, vabilo je bilo to7Eniku (s fikcijo vro0Ditve) vro0Deno 17. 2. 2023. Na dan obravnave je to7Enik ob 16.07 poslal elektronsko sporo0Dilo o odsotnosti iz zdravstvenih razlogov. Dokazila o bolni1ki odsotnosti to7Enik ni predloEil, zato se je njegov izostanek 1tel za neupraviDen. Obmo0Dni zbor odvetnikov Celje je zato 2. 3. 2023 sprejel (ponovno) mnenje v zadevi, in sicer da to7Enik ni 1e vreden zaupanja za opravljanje odvetni61kega poklica. Mnenje je bilo to7Eniku vro0Deno 11. 4. 2023, zoper njega je ponovno ugovarjal, da mu je bilo onemogoDeno sodelovanje v postopku. Upravni odbor toenke ga je nato ponovno vabil na zasli61anje, predvideno za 9. 5. 2023, to7Enik se je ponovno skliceval na slabo zdravstveno stanje. Upravni odbor Zbornice je zato 3. 7. 2023 izdal Ugotovitve v postopku s predlogom odlo0Dbe v zadevi in na seji 14. 11. 2023 odlo0Dil, da se to7Enika izbri61e iz imenika odvetnikov, za prevzemnika odvetni61ke pisarne pa doloDi odvetnik B. B.
5.Na podlagi tak1nega poteka postopka pred izdajo izpodbijane odlo0Dbe je toenka sklenila, da to7Enikova pravica do zasli61anja ni bila kr1ena, saj se je imel mo7Enost o vseh dejstvih in okoliDinah zadeve izjaviti ves 0Das postopka. Izvr61ilni odbor Obmo0Dnega zbora odvetnikov Celje se je v svojem mnenju oprl na dejstva in okoliDinah, ki izhajajo iz pisnih listin, 1e posebej ra0Dunovodske evidence toenke, ki so bile to7Eniku znane.
6.Dodatno se v izpodbijani odlo0Dbi 1e ugotavlja, da odvetni1ka dru7Ba A., d.o.o., preko katere to7Enik kot edini dru7Benik opravlja odvetni1ki poklic, od 13. 7. 2022 dalje posluje brez transakcijske ra0Duna, od 1. 9. 2022 dalje pa tudi brez fiduciarnega ra0Duna, kar predstavlja huj1o kr61itev pri opravljanju odvetni1kega poklica po 23. to0Dki prvega odstavka 77.b 0Dlena Statuta OZS, kar v skladu s 0Detrto alinejo prvega odstavka 59.b 0Dlena Statuta OZS predstavlja samostojen razlog za izbris odvetnika iz imenika. Ker torej to7Enik kljub vsem pozivom ni odpravil razlogov za izbris iz imenika odvetnikov, njegovo poslovanje brez ra0Duna in nara1Ajo0Di dolg pa tudi ka7Eeta, da nima nobenega namena izpolnjevati svojih zakonskih obveznosti za opravljanje odvetni1kega poklica, je toenka odlo0Dila o njegovem izbrisu.
Povzetek bistva navedb strank v postopku
7.To7Enik v to7Ebi navaja, da je toenka bistveno kr1ila pravila postopka, saj ni obrazlo7Eila, katere dokaze je izvedla in katerih ni. V izpodbijani odlo0Dbi tudi ni obrazlo7Eeno, zakaj vsi predlagani dokazi niso bili izvedeni. Nasprotuje tudi materialnopravni podlagi, na kateri temelji izpodbijana odlo0Dba, in trdi, da je toenka ravnala arbitrarno ter izdala odlo0Dbo, 0Deprav zanjo niso bili izpolnjeni pogoji. Kr1ena je tudi pravica do sodnega varstva, saj je izpodbijana odlo0Db do te mere nepopolna, da je ni mo7Eno preizkusiti. Med drugim to7Enik ni bil opozorjen na pla0Dilo zapadlih obveznosti, denarna kazen v vi61ini 5.500,00 EUR pa je zastarala. Pri odlo0Dbi ni bila upo61tevana te7a kr1itev in njene posledice, stopnja odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris, 0Dim prej odpravijo in druge okoliDine primera. To7Enik vztraja, da je postopek samo nadaljevanje gonje proti njemu, potem ko je Upravno sodi610De odlo0Dbo toenke v zadevi 61t. 934/2017 odpravilo. Trdi, da je bil 2. 3. 2023 upraviDeno odsoten iz zdravstvenih razlogov. Vztraja, da mu ni bilo omogoDeno zasli61anje pred Obmo0Dnim zborom odvetnikov Celje, prav tako mu ni bila vro0Dena odlo0Ditev o razre1itvi odvetnice A. A. in imenovanju C. C. za vodenje postopka. Nasprotuje tudi ugotovitvi, da nima odprtega transakcijskega oziroma fiduciarnega ra0Duna, ta je odprt pri banki Unicredit IT, o 0Derem je seznanil toenko. Sodi610Du predlaga, naj to7Bi ugodi, odpravi izpodbijano odlo0Dbo, toenki pa nalo7Ei vra0Dilo stro61kov postopka.
8.Toenka v odgovoru na to7Ebo vztraja, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, to7Enik pa je imel mo7Enost izjaviti se o vseh dejstvih in dokazih. Odlo0Ditev je bila sprejeta na podlagi knjigovodske evidence toenke, dveh pravnomo0Dnih disciplinskih odlo0Db, mnenja Izvr61ilnega odbora Obmo0Dnega zbora odvetnikov Celje, pozivov to7Enika k pla0Dilu dolga in izjasnitve to7Enika. Z vsemi dejstvi in dokazi, na katerih temelji odlo0Dba, je bil to7Enik seznanjen, nazadnje skupaj s poro0Dilom o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve z dne 3. 7. 2023, ki mu je bilo vro0Deno 27. 7. 2023. To7Enikovo sklicevanje na mnenje Izvr61ilnega odbora Obmo0Dnega zbora odvetnikov Celje, podano v okviru drugega upravnega postopka (zadeva 61t. 934/2017), pa za odlo0Danje v tem postopku ni relevantno. To7Bbena navedba, da ima odvetni1ka dru7Ba, preko katere to7Enik opravlja odvetni1ki poklic, odprt transakcijski ra0Dun, ki se pri0Dne z oznako IT, je novo dejstvo, s katerim toenka v 0Dasu odlo0Danja ni bila seznanjena. Ta ra0Dun v Registru transakcijskih ra0Dunov ni naveden. Prav tako ne dr7Ei o0Ditek, da to7Enik ni bil opozorjen na pla0Dilo zapadlih obveznosti. K pla0Dilu dolga je bil pozvan ve0Dkrat, in sicer 27. 1. 2020, 5. 3. 2020, 24. 5. 2021, 24. 8. 2022, 16. 2. 2023, 12. 4. 2023 in 26. 4. 2023. Toenka zato sodi610Du predlaga, naj to7Bo zavrne.
1.Predlog ni dovoljen.
2.To7Enik je med postopkom predlagal prenos krajevne pristojnosti na drug oddelek Upravnega sodi610Da, konkretno je predlagal zunanji oddelek v Mariboru.
3.Po 6. to0Dki 106. 0Dlena Zakona o sodi610Dih (v nadaljevanju ZS) Vrhovno sodi610De odlo0Da o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih dolo0Da zakon. Tak predpis je Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki v 67. 0Clenu dolo0Da, da lahko Vrhovno sodi610De na predlog stranke ali pristojnega sodi610Da dolo0Di drugo stvarno pristojno sodi610De, da postopa v zadevi, 0De je o0Ditno, da se bo tako la7Eje opravil postopek ali 0De so za to drugi tehtni razlogi.
4.Upravno sodi610De je edino sodi610De, ki je pristojno za odlo0Danje v upravnih sporih na prvi stopnji (11. 0Clen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).1 Po drugem odstavku 9. 0Clena ZUS-1 sodi na sede7Eu in na zunanjih oddelkih, vendar pravnega polo7Aaja zunanjih oddelkov ni mogoDe primerjati s polo7Ajem samostojnih sodi610D, saj gre za oddelke enega samega Upravnega sodi610Da, ki mu predseduje en sam predsednik. Ker je torej Upravno sodi610De v Republiki Sloveniji edino (z upo61tevanjem 7Ee omenjenih izjem, kamor pa obravnavna zadeva ne sodi) stvarno pristojno sodi610De za odlo0Danje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti ni mogoDa.2 Ker torej v dolo0Dbah ZUS-1, ZPP niti ZS ni pravne podlage za prenos pristojnosti na drugo sodi610De, je sodi610De to7Enikov predlog zavrglo ob smiselni uporabi drugega odstavka 18. 0Clena ZPP.3
1.Zahtevo za izlo0Ditev izvedenca je treba zavre0Diti.
2.To7Enik je v pripravljalni vlogi, ki jo je sodi610De prejelo 28. 5. 2026, zahteval izlo0Ditev izvedenca - institucije, tj. Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. (in ne poimensko navednih 0Dlanov komisije, ki je sta pripravila za to7Enika sporno izvedensko mnenje). V zahtevi nasprotuje ugotovitvam in izvedenskemu mnenju, ki ga ocenjuje kot neobjektivnega, nepopolnega in pristranskega, saj ne upo61teva vseh okoliDin, pomembnih za presojo njegovega zdravstvenega stanja. Vztraja, da ni sposoben priti na sodi610De in sodelovati na naroku.
3.Na podlagi prvega odstavka 247. 0Dlena ZPP je izvedenec lahko izlo0Den iz istih razlogov, iz katerih je lahko izlo0Den sodnik. Izlo0Ditveni razlogi so dolo0Deni v 70. 0Clenu ZPP. Stranka mora zahtevati izlo0Ditev izvedenca takoj, ko izve, da je podan razlog za izlo0Ditev, najpozneje pa do za0Detka dokazovanja z izvedencem. 0Ce je sodi610De pred dolo0Ditvijo izvedenca dalo stranki mo7Enost, da se izjavi, se mora stranka ob tej prilo7Enosti izjaviti o izlo0Ditvi. 0Ce se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela mo7Enosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izlo0Ditev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca (drugi odstavek 247. 0Dlena ZPP). V skladu s tretjim odstavkom iste zakonske dolo0Dbe mora stranka v zahtevi za izlo0Ditev izvedenca navesti okoliDine, na katere opira svojo zahtevo za izlo0Ditev.
4.Sodi610De je izvedenca postavilo izven glavne obravnave, sklep o njegovi postavitvi z dne 29. 10. 2025 je bil to7Eniku vro0Den 15. 11. 2025. To7Enik imenovanju strokovne in1titucije v 8 dneh od vro0Ditve sklepa ni nasprotoval, ampak je predlog za izlo0Ditev podal 1ele po prejemu izvedenskega mnenja.
Po presoji sodišča ne gre za situacijo, ko bi tožnik za razloge, zaradi katerih meni, da bi bilo treba izvedenca izločiti, izvedel šele po prejemu izvedeniškega mnenja. Kateri so ti razlogi, v zahtevi sploh ni navedeno. Zahteva je torej ne le prepozna, ampak tudi nepopolna, saj tožnik v njej ni navedel nobenega izločitvenega razloga, določenega v 70. členu ZPP. V zahtevi tožnik zgolj polemizira z vsebino izvedenskega mnenja, kar ni izločitveni razlog. Pri tem se po izrecni določbi petega odstavka 72. člena ZPP za zahtevo za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena istega zakona o vračanju nerazumljivih ali nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev.
Sodišče je navedeni sklep sprejelo na podlagi četrtega odstavka 247. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 72. člena istega zakona in v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
Tožba ni utemeljena.
Odločanje na glavni obravnavi v tožnikovi odsotnosti
Sodišče je v zadevi izvedlo glavno obravnavo, ki se je tožnik, čeprav pravilno vabljen, ni udeležil. Pred tem je že trikrat prosil za preložitev naroka,4 od tega dvakrat iz zdravstvenih razlogov (bolniška odsotnost), čeprav je pisno brez težav komuniciral s sodiščem (npr. ugovor zoper plačilni nalog, pritožba z dne 3. 9. 2024, odgovor na poziv sodišča z dne 8. 7. 2025, poslan v okviru materialnega procesnega vodstva, odgovor na izvedensko mnenje, predlog za izločitev sodnice, ipd.). Ob zakonski ureditvi, ko izbris iz imenika odvetnikov učinkuje s trenutkom pravnomočnosti odločbe o izbrisu (59.d člen Statuta Odvetniške zbornice Slovenije5), je zavlačevanje postopka tožniku lahko zgolj v korist. Glede na njegovo ravnanje tako v upravnem kot v sodnem postopku se je zato pojavil sum na zlorabo procesnih pravic v postopku, kar je sodišče dolžno onemogočiti tako zaradi varstva pravic nasprotne stranke do izvedbe postopka brez nepotrebnega zavlačevanja kot tudi zaradi varstva pravnega reda kot celote (prvi odstavek 11. člena ZPP). Zato je pred četrtim razpisom naroka za glavno obravnavo s sklepom z dne 29. 10. 2025 postavilo izvedenca oz. izvedensko institucijo z nalogo ugotoviti, ali je tožnik zmožen priti na sodišče in prisostvovati naroku oz. biti na njem zaslišan. Povedano z drugimi besedami, ali so zatrjevane zdravstvene težave tako resne, da mu onemogočajo prihod na sodišče in sodelovanje na naroku, vključno z zaslišanjem, ki ga je sam predlagal.
Iz izvedenskega mnenja (dokaz C4), ki ga je sodišče prejelo 4. 5. 2026, izhaja, da je tožnik v letu 2023 prebolel encefalitis, v letu 2025 je večkrat obiskal urgentno nevrološko ambulanto zaradi hudih glavobolov, ki so po tovrstni bolezni pričakovani in lahko sorazmerno pogosti, vendar se s časom pojavljajo redkeje. Iz pisne zdravstvene dokumentacije, ki jo je pregledala komisija oziroma imenovana zdravnika, ni razvidno, da bi imel tožnik jasne nevrološke izpade oziroma kakršne koli trajne funkcionalne motnje, ki bi mu onemogočale prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Težave z glavoboli in utrudljivostjo so prehodne in občasne, praviloma se glavoboli odzivajo na analgetično terapijo. Tožnik je zato po mnenju izvedencev sposoben sodelovati v konkretnem postopku in biti zaslišan, ob hkratnem priporočilu, da se trajanje naroka glede na utrudljivost prilagodi na največ dve uri.
Zato je sodišče tožnikovo odsotnost na (četrtič razpisanem) naroku za glavno obravnavo štelo za neupravičeno in je glavno obravnavo izvedlo v prisotnosti toženke na podlagi tretjega odstavka 58. člen ZUS-1. Eno uro pred razpisanim narokom je tožnik še četrtič prosil za preložitev naroka, pri čemer opravičljivega razloga za to ni navedel, ampak se je ponovno skliceval na slabo zdravstveno stanje (dokazila o tem ni predložil, glej drugi odstavek 115. člena ZPP). Po presoji sodišča je šlo še za enega v nizu poskusov nedopustnega zavlačevanja postopka, kar sodišče še dodatno utrjuje v prepričanju, da se tožnik nikoli ni imel namena udeležiti glavne obravnave in da so bili tudi nekateri dokazni predlogi, zaradi katerih je moralo sodišče narok izvesti, vloženi zgolj zaradi zavlačevanja postopka, ne pa z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je zato sodišče zavrnilo dokazna predloga za tožnikovo zaslišanje in postavitev novega izvedenca medicinske stroke.
Ovire za izvedbo glavne obravnave ni predstavljala niti štiri dni pred narokom vložena tožnikova zahteva za izločitev sodnice.6 Če se namreč zahteva sodnikova izločitev iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP (okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti), kot je to v obravnavanem primeru, lahko sodnik do odločitve predsednika sodišča opravlja nadaljnja pravdna dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča (drugi odstavek 71. člena ZPP). Navedena določba se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja tudi v upravnem sporu. Zato ni bilo nobene zakonske ovire, da sodišče naroka ne bi opravilo, z izdajo sodbe pa je skladno z zgoraj citirano zakonsko podlago počakalo do odločitve podpredsednice sodišča o tožnikovem predlogu za izločitev. Ta je bil zavrnjen s sklepom podpredsednice sodišča Su 259/2026-10 z dne 1. 7. 2026.
Dokazni sklep
Sodišče je vpogledalo v naslednje listine, ki jih je tožnik priložil k tožbi, to so poleg izpodbijane odločbe še potrdili o izvršenih plačilnih transakcijah z dne 24. 9. 2021 in 1. 10. 2021 (A3 in A4), kopija elektronskega sporočila banke o št. računa (A5), elektronsko sporočilo glede bolniške odsotnosti (A6), kopiji člankov (A7 in A8). Vpogledalo je tudi v listine, ki jih je toženka priložila k odgovoru na tožbo in k prvi pripravljalni vlogi, in sicer sklep Izvršilnega odbora območnega zbora odvetnikov Celje št. OZS: 934/2021 (B1), izpis odprtih postavk na dan 17. 12. 2024 (B3), izpis za Odvetniško družbo A., d.o.o., z dne 17. 12. 2024 (B4), dopolnitev tožbe v zadevi I P 243/2021 s tam navedenimi prilogami (B6), umik tožbe v isti zadevi (B7), izpis odprtih postavk na dan 26. 4. 2023 (B8), izpis odprtih postavk na dan 14. 11. 2023 (B9), izpis/pregled neplačanih računov za odvetniško družbo Prebil (B10), izpis za Odvetniško družbo A.(B11).
Po uradni dolžnosti (drugi odstavek 20. člena ZUS-1) je vpogledalo tudi v naslednje listine iz upravnega spisa: Ugotovitve v upravnem postopku št. 899/2021 z dne 3. 7. 2023 s prilogami; med njimi opomin z dne 27. 1. 2020, drugi opomin z dne 5. 3. 2020, elektronska sporočila Zbornice tožniku in izpisi odprtih postavk glede stanja tožnikovega dolga), tožnikov odgovor z dne 28. 7. 2023, zapisnik seje Upravnega odbora Odvetniške Zbornice Slovenije z dne 14. 11. 2023 (kopije v sodnem spisu kot priloge C).
Sodišče je zavrnilo naslednje dokazne predloge: zaslišanje predlaganih prič in vlogled v sklep o začetku stečajnega postopka Okrožnega sodišča v Celju St 634/2023 z dne 4. 10. 2024 (B2, ista listina tudi pod C1). Kot že navedeno, dejstvo, da se zoper tožnika vodi postopek osebnega stečaja, glede na izbrisni razlog ni pomemben za odločitev, navedena listina se tako nanaša na za odločitev nepomembno dejstvo. Kot nepotrebna je sodišče zavrnilo tudi dokazna predloga za vpogled v spis Odvetniške zbornice Slovenije št. 934/2017 in mnenje Območnega zbora odvetnikov Celje v isti zadevi. Gre namreč za drug postopek, ki ga je toženka vodila zoper tožnika, ki ni v nobeni povezavi s predmetnim postopkom (šlo je za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov, vendar iz drugega razloga).
Dokazni predlog za zaslišanje priče D. D. je prepozen, ker ga je tožnik prvič podal šele v tožbi (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), pri tem pa ne v tožbi ne pozvan v fazi pripravljalnega postopka ni navedel opravičljivih razlogov za podajo tega dokaznega predloga šele v tej fazi postopka (52. člen ZUS-1). Enako velja za dokazni predlog za vpogled v spis Okrajnega sodišča v Celju I 331/2021, ki ga je tožnik pav tako prvič podal v tožbi.
Sodišče je zavrnilo tudi dokazni predlog za vpogled v sklep o ustavitvi postopka I Pg 216/2021. Te listine tožnik k tožbi ni priložil, sodišča ga je 8. 7. 2025 pozvalo k njeni predložitvi, vendar tožnik pozivu ni sledil (prosil je za podaljšanje roka). V pripravljalni vlogi, ki jo je poslal v odgovor, je navedel, da umik tožbe v navedeni pravdni zadevi med strankama ni sporen, temu dejstvu pa toženka ni nasprotovala. Zato sodišče ta dokazni predlog šteje na nepotreben, saj se nanaša na med strankama nesporno dejstvo (da je bila tožba umaknjena).
Tudi dokazna predloga za zaslišanje prič E. E. in F. F. je sodišče zavrnilo kot nepotrebna. Prva priča bi izpovedala, da tožnik ni izvajal dejavnosti, ki bi bile konkurenčne z odvetništvom. Glede na razlog izbrisa iz imenika odvetnikov (neplačane obveznosti) gre za dejstvo, ki ni pomembno za odločitev v tej zadevi, ampak je bil to izbrisni razlog v drugi zadevi, ki jo je toženka vodila zoper tožnika. Druga priča pa bi izpovedala o tem, da se je C. C. na sestanku 7. 10. 2021 negativno izjavljal o tožniku. Na tem dejstvu tožnik gradi svojo zahtevo za izločitev C. C. (poleg predloženih pisnih člankov o njem) iz razloga njegove neetičnosti oz. dvojih meril. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je sodišče presodilo, da tudi če vse navedbe o tem držijo, je o izbrisu odločal Upravni odbor toženke kot kolegijski organ. Tožnikovi očitki pa tudi ne dosegajo standarda izločitvenega razloga iz 37. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato dodatno izvajanje dokaznega postopka v tej smeri ni bilo potrebno.
Sodišče je zavrnilo tudi dokazni predlog za tožnikovo zaslišanje. Slednji je bil na glavno obravnavo večkrat pravilno vabljen, opozorjen je bil, da se bo na naroku izvedel dokaz z njegovim zaslišanjem (tretji odstavek 261. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) in je vsakokrat tik pred narokom poslal opravičilo oziroma prošnjo za preložitev naroka, od tega dvakrat z zdravniškim potrdilom o bolezni, enkrat s predložitvijo dokazila hrvaške policije o odvzemu potne listine, enkrat pa brez kakršnih koli dokazil. Če stranka predlaga dokaz s svojim zaslišanjem in sodišče sklene, da ga bo izvedlo, je izključno v strankini dispoziciji, ali bo izkoristila možnost, da jo bo sodišče zaslišalo. Breme zaslišanja stranke je torej izključno na njej sami, sodišče pa zoper pasivno (oziroma namerno neaktivno) stranko ne more uporabiti nobenih prisilnih sredstev oziroma ukrepov (stranke k izpovedbi ni mogoče prisiliti, glej 262. člen ZPP7). To pomeni, da je neizvedba tožnikovega zaslišanja izključno rezultat njegove odločitve, da se večkratnemu vabilu ne odzove.8
Prav tako je sodišče zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca medicinske stroke. Tožnik zgolj pavšalno nasprotuje ugotovitvam v izvedenskem mnenju in trdi, da je to neobjektivno, nepopolno in pristransko, s čimer ni vzpostavil dvoma v njegovo pravilnost. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca niso razumen razlog, ki bi opravičeval zahtevo, da sodišče angažira novega izvedenca, saj zakon predpisuje ponovitev dokazovanja z novim izvedencem le, če so v njegovem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom v pravilnost mnenja, (te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z zaslišanjem). Po presoji sodišča je izvedensko mnenje jasno, prepričljivo in strokovno utemeljeno, iz njega pa izhaja, da tožnik večjih zdravstvenih težav nima.
V tej zvezi sodišče zavrača tudi ugovor, da imenovana zdravnika tožnika nista pregledala. Navedeno drži, vendar iz izvedenskega mnenja izhaja, da se tožnik na vabilo zdravnikov ni odzval. Glede trditve, da vabila ni prejel, pa sodišče opozarja na dolžnost stranke, da v primeru spremembe naslova, to takoj sporoči sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP). Tožnik, ki je odvetnik, navedeno določbo nedvomno pozna, spremembo naslova pa je javil šele po prejemu izvedenskega mnenja. Glede na navedeno gre očitno zgolj za še enega v vrsti manevrov, s katerimi je tožnik poskušal zavlačevati predmetni postopek, kar je v nasprotju z dolžnostjo vestnega in poštenega izvrševanja pravic v postopku.
Presoja sodišča
Nosilni razlog za tožnikov izbris iz imenika odvetnikov so neporavnane denarne obveznosti do toženke. Ostali razlogi (poslovanje odvetniške družbe brez bančnega računa, postopek osebnega stečaja) so še dodatne okoliščine, ki jih ugotavlja toženka v izpodbijani odločbi in ki skupaj s tožnikovo nepripravljenostjo izpolnjevati obveznosti, ki mu gredo kot odvetniku, predstavljajo dejansko podlago za izbris. Postopek osebnega stečaja, ki je bil zoper tožnika začet po izdaji izpodbijane odločbe, skladno z 2. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv v povezavi s prvim odstavkom 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pomeni samostojen izbrisni razlog in je kot tak lahko predmet ločenega postopka, zato se sodišče do navedb toženke v tej zvezi ne opredeljuje. Tudi poslovanje brez bančnega računa je skladno z zakonom samostojen izbrisni razlog, zato tudi tožbene navedbe glede poslovanja preko italijanskega računa za odločitev sodišča glede na nosilne razloge iz izpodbijane odločbe niso pomembne.
a) Glede zatrjevanih procesnih kršitev
V zadevi ni sporno, da je tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe predlagal razrešitev odvetnice A. A., ki jo je upravni odbor toženke9
kot kolegijski organ pooblastil za vodenje zadevnega postopka. O njegovem predlogu toženka ni odločila, vendar iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je za to imela utemeljen razlog. Kot je razvidno iz zapisnika seje Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije z dne 14. 11. 2023 (dokaz C1), se je namreč odvetnica s tožnikovim predlogom strinjala, zato jo je toženka na seji razrešila in za vodenje postopka do izdaje odločbe imenovala odvetnika C. C. Ker je toženka ugodila predlogu odvetnice A. A. za njeno razrešitev, je s tem odpadla potreba po odločanju o tožnikovem predlogu za njeno izločitev oziroma bi bil njegov predlog lahko kvečjemu zavržen. Neodločanje o podanem predlogu za izločitev tako v okoliščinah konkretnega primera ni vplivalo na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. Kljub temu pa bi toženka o razrešitvi oziroma zamenjavi tožnika morala obvestiti pred izdajo izpodbijane odločbe, kar bi lahko storila tako, da bi mu vročila zapisnik seje, na kateri je odločila o razrešitvi odvetnice. V tem delu zato tožnik utemeljeno uveljavlja kršitev določb ZUP, ki pa jih je sodišče v sodnem postopku saniralo. Tožniku je namreč v fazi pripravljalnega postopka (45. člen ZUS-1) vročilo navedeni zapisnik z dne 14. 11. 2023 in mu dalo možnost, da se o njem izjavi, kar je tožnik tudi storil. Hkrati je sodišče v povezavi z zatrjevano kršitvijo pravil postopka zaradi neopredelitve toženke do njegovih dokaznih predlogov pozvalo, naj konkretno navede, do katerih dokaznih predlogov se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
Tožnik se je na poziv odzval z vlogo, v kateri je substanciral dokazni predlog za zaslišanje priče E. E. in ponovil trditve, da ni bil seznanjen z odločitvijo o razrešitvi odvetnice A. A. in imenovanju C. C. za vodenje postopka. Meni, da je bil postopek pred toženko izpeljan motivirano in šikanozno, ni mu bila zagotovljena pravica do izjave. Konkretno je tudi navedel seznam dokazov, do katerih se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila, in sicer: članki glede C. C. oz. glede dvojnih meril OZS, vpogled v postopek št. 934/2017, mnenje Območnega zbora odvetnikov Celje v zadevi št. 934/2017, potrdilo banke C., vpogled v postopek I 331/2021. Navedel je tudi razloge, zakaj bi moral biti C. C. izločen iz postopka.
Navedeno vlogo je sodišče vročilo toženki, ki je v odgovoru pojasnila, da so dejstva, o katerih bi izpovedal E. E., glede na izbrisni razlog za zadevo nerelevantna. Prav tako nasprotuje tožnikovi trditvi, da je terjatev zastarala. Sodni postopek Pg 216/2021 namreč ni bil vezan izključno na disciplinsko kazen, določeno s pravnomočno odločbo disciplinskih organov. Zavrača tudi pavšalne navedbe, da bi moral biti C. C. izločen iz vodenja postopka.
Sodišče ugotavlja, da je tožnik v postopku podal tudi dokazni predlog za svoje zaslišanje. Toženka je v izpodbijani odločbi obsežno obrazložila, zakaj zaslišanja ni mogla opraviti, zato kršitev pravil postopka s tem v zvezi po presoji sodišča ni podana. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka tožnika večkrat vabila na zaslišanje, a se je tožnik ni nikoli udeležil (podrobno je potek upravnega postopka povzet 4. točki obrazložitve te sodbe). Svojega izostanka ni vedno opravičil, če pa ga je, ga je opravičil na dan predvidenega zaslišanja, kot dokaz pa je predložil elektronsko sporočilo zdravnice dr. G. G., da mu je bil odprt bolniški stalež. V upravnem spisu se nahajajo štiri vabila, kot tudi poročilo detektivske agencije o poskusu vročitve izpodbijane odločbe z dne 18. 1. 2024, iz katerega izhaja, da je detektiv po obsežnem iskanju tožnika na več naslovih tega vendarle našel na naslovu ... Tožnik je brez navedbe zakonitega razloga odklonil sprejem pošiljke, ki se je zato nalepila na vrata.
Kljub večkratnemu pravilnemu in pravočasnemu vabljenju na zaslišanje se tožnik nanj ni odzval. Razlogi za njegovo odsotnost tudi po presoji sodišča niso opravičljivi, kot trdi v tožbi, ampak gre za namerno zavlačevanje postopka (ob hkratnem izogibanju vročitvi), za kar razen potrdila o odprtem bolniškem staležu (kar samo po sebi še ne potrjuje, da se zaslišanja ne more udeležiti, saj morajo biti zdravstvene težave dovolj resne, da stranki onemogočajo prihod k organu) ni predložil. S tem je sam onemogočil svoje zaslišanje, zato v upravnem sporu ne more uspešno zatrjevati bistvene kršitve pravil upravnega postopka zaradi neizvedbe takega dokaza. Dokazno sredstvo iz 188. člena ZUP (Izjava stranke) pride namreč v poštev le, če se je stranka sama odločila podati izjavo o določenih dejstvih kot dokaz v postopku,10 nikakor pa je k temu ni mogoče prisiliti.
Drži pa tožbena trditev, da se toženka ni opredelila do dokaznega predloga za zaslišanje priče E. E. Dokaza torej ni izvedla niti njegove neizvedbe ni obrazloženo zavrnila, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker ni odgovorila na tožnikov dokazni predlog, tak odgovor pa je sestavni del strankine pravice, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Vendar pa je sodišče glede na okoliščine primera presodilo, da lahko navedeno kršitev pravice do izjave samo odpravi, za kar ima podlago v drugem odstavku 63. člena ZUS-1. Ne gre namreč za situacijo, ko bi bil zaradi odprave ugotovljene kršitve ZUP na sodišče prenesen pretežni del bremena dokaznega postopka, ki ga zakon sicer nalaga upravnemu organu.11
Sodišče je zato tožnika v pripravljalnem postopku pisno pozvalo k substanciranju v upravnem postopku podanega dokaznega predloga, na podlagi česar je ugotovilo, da je dokazni predlog za zaslišanje priče E. E. nerelevanten. Razlogi za to presojo so navedeni v 29. točki obrazložitve te sodbe, zato jih sodišče na tem mestu ne ponavlja. Enako velja za vse dokazne predloge, ki se nanašajo na vpogled v zadevo št. 934/2017. Toženka je pod navedeno številko zoper tožnika predhodno že vodila postopek izbrisa iz imenika odvetnikov, odločbo o izbrisu pa je to sodišče odpravilo s sodbo I U 752/2019-48 z dne 20. 1. 2022 in zadevo vrnilo toženki v nov postopek. Ker se zadeva nanaša na drug izbrisni razlog, ki ni v ničemer povezan s tu obravnavanim razlogom, gre za očitno nerelevantne dokaze. Tako je sodišče na podlagi pisnega poziva tožniku v postopku upravnega spora, s čimer mu je dalo možnost, da pojasni relevantnost podanih dokaznih predlogov, in z navedbo razlogov za njihovo zavrnitev, saniralo v upravnem postopku zagrešeno kršitev pravil postopka.
V zvezi z zahtevano izločitvijo C. C., ki jo je tožnik podal v postopku pred sodiščem, je treba ugotoviti, da tožnik predloga za izločitev ni mogel podati pred izdajo izpodbijane odločbe, ker mu zapisnik seje Upravnega odbora toženke z dne 14. 11. 2023 ni bil vročen. Zato je sodišče navedeno zahtevo obravnavalo kot zatrjevano kršitev iz 6. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Ta določa, da se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena. Tožnik ne uveljavlja izločitvenega razloga iz 35. člena ZUP, ampak zatrjuje obstoj drugih okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost predsednika Zbornice (prvi odstavek 37. člena ZUP).
Pri tem je treba najprej upoštevati, da je celoten postopek do izdaje odločbe vodila odvetnica A. A., njeni razrešitvi je sledila zgolj še konča odločitev o izbrisu tožnika iz imenika odvetnikov (obe odločitvi sta bili sprejeti na isti seji), C. C. torej dejansko ni opravil nobenega procesnega dejanja v zvezi vodenjem postopka. Kot član L. (ki je kolegijski organ) pa je soodločal o izbrisu tožnika iz imenika odvetnikov, pri čemer iz zapisnika z dne 14. 11. 2023 izhaja, da je bila odločitev o izbrisu sprejeta z večino glasov, saj A. A. v zadevi ni glasovala.
Kako je glasoval predsednik Zbornice, iz omenjenega zapisnika ni razvidno. Če je glasoval proti izbrisu tožnika iz imenika odvetnikov, potem njegova neizločitev v nobenem primeru ni vplivala na odločitev kolegijskega organa. Če pa je glasoval za tožnikov izbris, pa iz zapisnika ni razvidno, koliko glasov je prejela takšna odločitev, zato bi vsaj teoretično njegova izločitev lahko vplivala na izid postopka. Zato se sodišče v nadaljevanju po vsebini opredeljuje do navedb o njegovi pristranskosti, vendar sodi, da tožnik ni uspel izkazati dvoma v nepristranskost C. C. pri odločanju v obravnavani zadevi. Da bi moral biti C. C. izločen, tožnik utemeljuje s tem, da se je na sestanku dne 7. 10. 2021 negativno izražal o tožniku, očita pa mu tudi dvoličnost in različne etične standarde glede lastnega obnašanja. Tožnik procesno kršitev utemeljuje na svojem osebnem mnenju, vendar pa vsako negativno izražanje o posamezniku po presoji sodišča še ne pomeni njegove pristranskosti, lahko gre npr. za konstruktivno kritiko in ne nujno za osebno obračunavanje z dotično osebo. Zato tožnikove splošne navedbe, tudi če so resnične, ne porajajo resnih pomislekov o subjektivni pristranskosti uradne osebe. Dejstvo je, da so člani kolegijskega organa toženke vsi odvetniki, enako kot tožnik in da se torej med seboj (lahko) poznajo že od prej. Tožnikove pavšalne navedbe tudi ne vzbujajo razumnega dvoma v objektivno nepristranskost predsednika Zbornice, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o toženkini neodvisnosti in nepristranskosti kot poklicni organizaciji odvetnikov. O tem ni mogoče sklepati niti na podlagi priloženih spletnih člankov (dokaza A7 in A8), od katerih se prvi nanaša na imenovanje C. C. za predsednika Zbornice (kar nima nobene zveze z zatrjevano pristranskostjo), drugi pa povzema izjavo Upravnega odbora Zbornice potem, ko jih je predsednik seznanil s tem, da so mu zaradi vožnje pod vplivom alkohola začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Kako je slednje povezano s konkretnim postopkom, tožnik ne pojasni.
Neutemeljen je tudi ugovor, da tožniku niso bili vročeni dokazi, na katere se opira izpodbijana odločba in s tem povezana kršitev pravice do izjave. Tožnik ni konkretiziral, kateri dokazi naj mu ne bi bili vročeni, zato zgolj splošno zatrjevanje kršitve, ne da bi bilo iz tožbe kakor koli razvidno, na kateri del postopka oziroma na katere dokaze se očitek nanaša, ne zadostuje. Iz izpodbijane odločbe sicer izhaja, da se ta v dejanskem smislu opira na odločbi Disciplinske komisije toženke, knjigovodske evidence in pisne pozive tožniku glede stanja dolga ter glede neizvedbe zaslišanja na dokazila o vročitvi vabil na zaslišanje. V upravnem spisu se nahajajo vabila na zaslišanje in vročilnice. Ostale listine so bile tožniku po podatkih upravnega spisa vročene dvakrat, in sicer skupaj z mnenjem Območnega zbora odvetnikov Celje in skupaj z ugotovitvami v postopku izbrisa iz imenika odvetnikov z dne 3. 7. 2023 (dokaz C6 z vsemi prilogami, med katerimi je tudi povratnica - dokaz o vročitvi odločb Disciplinske komisije ter izpisi iz popisa oddanih pošiljk OZS, ki potrjujejo, da je toženka tožniku po pošti poslala pisne opomine za plačilo dolgov). Zato sodišče zavrača trditev o kršitvi pravice do izjave zavrača.
Ostali dokazni predlogi, ki jih tožnik omenja v pripravljalni vlogi (potrdilo banke C., vpogled v postopek I 331/2021), niso bili podani v upravnem postopku, ampak šele v tožbi. Zato trditev, da se toženka do njih ni opredelila, ne drži, posledično pa kršitev pravil postopka v tej zvezi ni podana. Sodišče pa je omenjene dokazne predloge zavrnilo, kot je razvidno iz dokaznega sklepa.
Glede na navedeno sodišče zavrača večino ugovorov glede procesnih kršitev, v ostalem pa je po dopolnjenem dokaznem postopku procesne kršitve, do katerih je prišlo v postopku izdaje izpodbijane odločbe, sámo odpravilo. Kolikor kršitve ni odpravilo (ni zaslišalo tožnika), so razlogi glede na zgoraj navedeno na tožnikovi strani oziroma izključno posledica njegove zlorabe procesnih pravic. Tožnik je imel vse možnosti sodišču osebno in v skladu z načelom neposrednosti predstaviti svojo plat zgodbe, vendar se je odločil, da te možnosti ne bo izkoristil. Izogibanje in poskuse zavlačevanja postopka z nenehnimi zdravniškimi opravičili, ki se jih je poslužil že v postopku pred toženko, je nadaljeval tudi v postopku pred sodiščem. Zato ne more uspešno uveljavljati kršitve načela zaslišanja stranke v postopku.
b) Vsebinska presoja sodišča
ZOdv določa, da se odvetnik izbriše iz imenika odvetnikov (med drugim), če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica (7. točka prvega odstavka 30. člena). Pogoji za opravljanje odvetniškega poklica so določeni v 25. členu ZOdv; med njimi je tudi pogoj, da je oseba vredna zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (7. točka prvega odstavka). Nekateri primeri, v katerih se utemeljeno sklepa, da odvetnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, so konkretizirani v 59.ca členu Statuta OZS. Našteti so zgolj primeroma, kar ne pomeni, da v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje odvetniškega poklica ni treba presojati tudi drugih posameznikovih ravnanj.12 V skladu z 59.č členom Statuta OZS se namreč v postopku izbrisa iz imenika odvetnikov poleg razlogov za izbris odvetnika iz imenika upošteva tudi teža kršitev in njene posledice, stopnja odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa odvetnika iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris po tem statutu, čim prej odpravijo, in druge okoliščine primera.
V tretji alineji prvega odstavka 59.ca člena Statuta OZS je tako določeno, da se v postopku izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov iz razloga, ko odvetnik ni več vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, utemeljeno sklepa, da odvetnik odvetniškega poklica ne opravlja vestno in pošteno zlasti v tam naštetih primerih, med drugim v primeru, če odvetnik kljub prejemu vsaj dveh pisnih opominov zbornice z opozorilom na izbris iz imenika odvetnikov ni poravnal zapadlih obveznosti zbornici (članarina, denarne kazni, zavarovalnina, zamudne obresti in druge obveznosti odvetnika do zbornice) v višini več kot 2.000 eurov (tretja alineja). Pred izdajo odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov na podlagi prejšnjega odstavka poda mnenje pristojni območni zbor odvetnikov (drugi odstavek 59.ca člena Statuta OZS).
Pravni standard "vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica" iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv sta v svoji praksi napolnila Vrhovno in Ustavno sodišče, ki sta izpostavila, da mora biti sklepanje, da oseba ne bo opravljala odvetniškega poklica vestno in pošteno, utemeljeno, to pomeni, da morajo biti ugotovljene konkretne okoliščine in dejstva, ki upravičujejo takšen utemeljen sklep. Takšno utemeljeno sklepanje mora biti tudi obrazloženo - navedeno mora biti, katero dosedanje obnašanje ali katera dosedanja ravnanja (dejanja) osebe so tista, ki utemeljujejo sklepanje, da ni podano jamstvo za pošteno in vestno opravljanje odvetniškega poklica, kot to zahteva zakon.13
V zadevi ni sporno, da tožnik svojih obveznosti do toženke v višini, ki presega zakonsko določen znesek 2.000 EUR, ni poravnal. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikov dolg do toženke na dan izdaje odločbe znašal skoraj 10.000 EUR. Del dolga izvira iz neplačane denarne kazni in povprečnine, del pa iz naslova neplačane članarine, prispevka za obvezno zavarovanje odvetniške odgovornosti ter prispevkov za humanitarni sklad in za vzajemno pomoč.
Glede slednjega iz izpodbijane odločbe izhaja, da je dolg iz tega naslova na dan izdaje izpodbijane odločbe znašal 4.479,50 EUR, od tega 3.105,75 EUR znaša neplačani prispevek za zavarovanje odvetniške poklicne odgovornosti. Višino obveznosti toženka dokazuje z izpisi odprtih postavk (B3, B8 in B9), iz katerih izhaja stanje tožnikovega dolga več kot 2.000,00 EUR tako v trenutku začetka postopka izbrisa kot v trenutku izdaje izpodbijane odločbe. Temu znesku tožnik v tožbi ne nasprotuje, niti ne trdi, da ga je plačal.
V zvezi z denarno kaznijo ni sporno, da sta odločbi Disciplinske komisije I. stopnje št. 162/2016 z dne 13. 12. 2018 in Disciplinske komisije II. stopnje št. 162/2016 z dne 8. 7. 2019, s katerima je bil tožnik spoznan za odgovornega kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica in mu je bila izrečena denarna kazen 5.000 EUR ter povprečnina v znesku 500 EUR (2 x 250 EUR), pravnomočni. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na vprašanje tožnikove odgovornosti za ugotovljeno kršitev iz pristojnosti Disciplinske komisije oziroma na nepravilnosti glede vodenja disciplinskega postopka, za odločitev sodišča v tem sporu niso bistveni, kažejo pa na tožnikovo nekritičnost do lastnih (preteklih) ravnanj in na njegovo nepripravljenost odpraviti posledice, ki so razlog za izbris, kar so v skladu z zgoraj citiranim 59.č členom Statuta OZS okoliščine, ki jih je toženka lahko upoštevala pri izreku ukrepa izbrisa iz imenika odvetnikov. Za ta postopek pa je glede na izbrisni razlog odločilno, da tožnik ne trdi, da bi zgoraj navedeni znesek plačal. Ugovarja pa, da je obveznost zastarala.
V tej zvezi je treba najprej upoštevati, da tudi če bi izterjava denarne kazni do izdaje izpodbijane odločbe zastarala, tudi brez njenega upoštevanja tožnikov dolg do toženke presega znesek 2.000 EUR, ki ga zakon določa kot mejo, pri kateri se vzpostavi domneva, da odvetnik ni več vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Že iz tega razloga tožnik z ugovorom zastaranja ne more uspeti. Poleg tega pa dejstvo, da tožnik pravnomočno naložene denarne kazni ni plačal, potrjuje pravilnost odločitve toženke, da tožnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Pri navedenem izbrisnem razlogu gre namreč predvsem za moralno komponento. Za opravljanje nalog odvetniškega poklica ZOdv ne zahteva zgolj strokovne usposobljenosti, temveč tudi višji standard obnašanja odvetnikov pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Odvetništvo je namreč kot del pravosodja ustavna kategorija in je ključen element za uspešno delovanje pravosodja, zato je nujno, da ga tvorijo posamezniki z visoko moralno integriteto. Zakonodajalec je pogoj, da mora biti odvetnik vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, določil zaradi varstva drugih, prav tako pomembnih ustavnih pravic (pravna pomoč zagovornika v primeru odvzema osebne svobode - 19. člen Ustave, obramba zagovornika v kazenskem postopku - 29. člen Ustave, enako varstvo pravic v postopkih - 22. člen Ustave, pravica do pritožbe - 25. člen Ustave).14 Zato tožnik očitka, da ni vreden zaupanja, ne more ovreči s sklicevanjem na zastaranje ob hkratnem zavlačevanju postopkov in zlorabi procesnih pravic, ki jih ugotavlja tudi sodišče v tem postopku. V nasprotnem primeru bi se tožnik lahko izogibal plačilu obveznosti do toženke z namenom, da bi te zastarale, s tem pa bi se razbremenil svoje obveznosti in bi s potekom časa njegovo ravnanje postalo primerno oz. vredno opravljanja odvetniškega poklica. Taki razlagi pa sodišče v okoliščinah konkretnega primera ne more slediti.
Tožnik še pavšalno očita, da je toženka odstopila od lastne prakse, zaradi česar je po njegovem prepričanju ravnala arbitrarno in diskriminatorno. Očitka, da je v bistveno podobnih primerih ravnala drugače, tožnik ne konkretizira. Če je ta ugovor mogoče razumeti v smeri, da je toženka v nasprotju s svojo prakso odločitev o tožnikovem izbrisu iz imenika odvetnikov sprejela mimo mnenja območnega zbora odvetnikov, pa sodišče ugotavlja, da temu ni tako. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe (navedeno na 3. strani), je Območni zbor odvetnikov Celje skladno z drugim odstavkom 59.ca člena Statuta OZS v postopku dvakrat podal pisno mnenje, da tožnik ni več vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. To pomeni, da je Upravni odbor toženke sledil mnenju Območnega zbora odvetnikov Celje, za kar sam tožnik trdi, da je toženkina običajna praksa.
Tožnik se v tožbi na več mestih sklicuje tudi na postopek v zadevi št. 934/2017 in napačno trdi, da gre za iste očitke kot v obravnavanem primeru. V zadevi št. 934/2017 (predhodno voden postopek izbrisa tožnika iz imenika odvetnikov) je toženka odločila, da se tožnika izbriše iz imenika odvetnikov iz razloga, ker je kršil prepovedi, ki jih pri opravljanju odvetniške dejavnosti določata 5. in 7. točka prvega odstavka 30. člena ZOdv,15 v tokratnem postopku pa so, kot že večkrat navedeno, razlog za izbris neporavnane obveznosti do toženke. Gre za dva različna izbrisna razloga, posledično pa odločbi, izdani v prvem in v tem postopku, temeljita na povsem drugih dejanskih okoliščinah. Protispisna je tudi trditev, da toženka v okviru 59.č člena Statuta OZS ni upoštevala tožnikove "predhodne nekaznovanosti in celotne urejene situacije". Trditev o nekaznovanosti očitno ne drži, glede na ugotovljeno dejansko stanje pa tudi (pavšalno navržena) navedba o urejeni situaciji, česar tožnik podrobneje ne pojasni, ne more vzdržati resne presoje. Toženka prav nasprotno pri tožniku ni našla nobenih okoliščin, ki bi izbrisu nasprotovale, kar je obrazloženo na 8. strani izpodbijane odločbe. Zato ne drži tožbena trditev, da toženka okoliščin iz 59.č člena Statuta OZS ni presojala.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in v tem postopku izvedenih dokazov, je izpolnjen tudi nadaljnji zakonski pogoj za izbris iz imenika odvetnikov, in sicer da je bil tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe vsaj dvakrat pozvan k plačilu zapadlih obveznosti, ki jih ima (oziroma jih je imel v trenutku vsakokratnega poziva/dopisa) do toženke. To dejstvo izhaja iz dokazil, ki jih predložila toženka in so del upravnega spisa, v katerega je v obsegu, kot izhaja iz dokaznega sklepa, vpogledalo sodišče. Tako je bil tožnik z več dopisi pozvan k plačilu do takrat nastalih obveznosti do Zbornice, konkretno je bil prvi opomin v zvezi s plačilom disciplinske kazni in povprečnine poslan 27. 1. 2020, drugi pa 5. 3. 2020. Pozivi k plačilu obveznosti, skupaj z opozorilom na možnost uvedbe ustreznih postopkov in izpisi odprtih postavk, so mu bili nato še večkrat poslani, in sicer 24. 5. 2021, 24. 8. 2022, 16. 2. 2023, 12. 4.2023 in 26. 4. 2023. Da tožnik ni bil pozvan k plačilu zapadlih obveznosti do toženke in da ni bil opozorjen na možne posledice neplačila, zato glede na podatke upravnega spisa ne drži.
Odločitev toženke, da tožnika izbriše iz imenika odvetnikov, je po navedenem pravilna in zakonita. Toženka je pravni standard iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv pravilno napolnila, odločitev pa tudi ni arbitrarna, ampak je bila sprejta na podlagi tehtanja vseh relevantnih okoliščin. Glede na obrazloženo je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi druge alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred toženko sicer deloma nezakonit, vendar je postopkovne kršitve sodišče lahko sámo odpravilo, ostali tožbeni ugovori pa so neutemeljeni.
K IV. točki izreka
Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. O stroških izvedenca bo skladno s 165. členom ZPP odločeno s posebnim sklepom.